Išči

Predstavitve

Predstavitve akcij, prireditev, oseb, organizacij, območij, filmov, spletnih strani ... 
Predstavitve

Objavljalci

Authors

Arhiv

Boris Štupar 406 0

Planšarska kultura na razstavi

Nova muzejska razstava v Muzeju Kranjska Gora,

Planšarska kultura na razstavi

Liznjekovi domačiji, z naslovom Pastirci – pašna živinoreja in planšarstvo v Gornjesavski dolini prikazuje značilnosti planšarske kulture.

SUZANA P. KOVAČIČ

Planšarji so razvili posebno planšarsko kulturo: oblačenje, opremo, prehrano, pastirske šege, slovstveno izročilo in arhitekturo. Etnološka razstava v Liznjekovi domačiji v Kranjski Gori, ki je na ogled do 26. novembra, zaobjema območje vse od Planine pod Golico do Rateč. »Živinoreja je bila v Gornjesavski dolini najpomembnejša kmetijska oz. gospodarska panoga, kajti na poljih je bilo težko kaj pridelati za preživetje. Zaradi geografske lege, naravnih danosti se je razvila posebna veja pašne živinoreje, planšarstvo. Čez poletje so selili trope na visokogorske pašnike, kjer so z živino prebivali več kot dva meseca in je bil to poseben način življenja, kljub temu da je bila živinoreja razširjena že od pradavnine,« je povedala etnologinja Špela Smolej Milat, avtorica razstave in kustodinja Gornjesavskega muzeja Jesenice. Dokler kmetje niso bili vezani na zemljiškega gospoda, je celotna skupnost kmetovala na skupni zemlji posamezne vasi oziroma župe. »V fevdalizmu si je še vedno srenja kot skupnost kmetov delila pravico do gmajne, neobdelanega sveta. Prav za planinsko pašništvo je bilo značilno skupno izkoriščanje pašnih površin, planin in na koncu delitve pridelka, kar se je v dokaj nespremenjeni obliki ohranilo do danes v pašnih in agrarnih skupnostih,« je pojasnila Špela Smolej Milat. Planine so bile neodvisne od domačij in za vso vaško drobnico, ki se je pasla na skupnih planinah, je skrbelo po okoli šest pastirjev. Na planinah so imeli, kot je pojasnila sogovornica, tudi vso potrebno infrastrukturo. »Preprosto kočo, kjer so bivali, jedli in sirili, ter lope in ograde za molžo. Poleg skrbi za živino so pastirji urejali stavbe, plotovke in pašnike.« Kot je dodala sogovornica, o pastirjih kroži stereotip, da so pasli otroci ali kak vaški ubožec. »V resnici je bilo pastirju v planini zaupano največje premoženje kmetije.« Živina, tako velika kot drobnica, je bila glavno premoženje in vir preživetja gornjesavskega kmeta. S sušenim mesom so se prehranili skozi celo leto, mleko in mlečni izdelki so bili poleg prehrane vir dohodka ali plačilno sredstvo. Iz volne in strojene kože so izdelali topla oblačila za mrzle alpske zime, celo rogovi niso šli vedno v nič. Vse do konca 19. stoletja so v planinah prevladovale ovce oz. drobnica. Leta 1833 je bilo več kot 7700 glav živine v Gornjesavski dolini, od tega preko 5000 ovac. Vsaka kmetija je imela še nekaj koz, ki so se pasle skupaj z ovcami, ter kakšnega prašiča. Konje pa so posedovali le najbogatejši kmetje. Z uvajanjem hlevske živinoreje se je zmanjševal delež drobnice na račun povečanega števila goveje živine, a šele v drugi polovici 19. stoletja so jih po številu začela prehitevati goveda. Za ponazoritev: leta 2010 je bilo v občini Kranjska Gora 168 kmečkih gospodarstev z 985 glavami velike živine. Planšarski letni cikel je na razstavi lepo prikazan tudi v šegah in navadah. Vse domače živali so močno prisotne tudi v ljudskem izročilu, kar kaže na to, kakšen pomen so imele v življenju ljudi nekoč.
Kategorije:
Informacije gornjesavsko Vse objave
Značke:
GL4 razstava

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 723

PREDSTAVITVE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.