Janez Pikon 23.10.2009 05:29 2859 0

Planina Za Migovcem

Janez Pikon: V modro nebo se dviga Podrta gora in okoliški vršaci. Počitek na slikoviti planini Za Migovcem izkoristim za ogled nekdaj žive planine, ki je že dolgo opuščena in z ostanki karavle, sledi stanov in Snežno konto sameva pod Bohinjskim Migovcem.

Prihaja jesen, gozdovi se že odevajo v jesenske barve. Nič koliko planincev vodi steza po planini Za Migovcem (1629 m). Ustavljamo se na planini, nenavadna in lepa pokrajina nam buri radovednost, pastirski stanovi v odmaknjenem gorskem svetu, pa čeprav tako vabljivem, sledi opuščenih pastirskih stanov, ki so bili nekoč živi le nekaj tednov ali dobra dva mesca v visokem poletju? Zakaj ne srečujemo pastirskih koč pod vrhovi, zakaj nanje ne naletimo v zatišju gozdov? Kaj so že davno od tega skrivali v svoji čarobno leseni notranjosti in kakšna so bila opravila takratnih pastiric in pastirjev na planini.

Takšna in podobna vprašanja si postavljamo, ko hodimo po tihotnih gorskih poteh in se veselimo srečanj z stanovi in ponekod celo z zasilnimi zatočišči pod previsnimi stenami. Puščoben bi bil gorski svet, če bi ga ne bil zaznamoval trud človekovih rok. Bližja ko sta nam trud in prizadevanja človeka v gorski pokrajini, globlje dojemamo svet, ki nas obdaja. Domačini iz Zgornje in Spodnje Bohinjske doline so dali gorskemu svetu imena, nekatera so zelo stara, druga sad izkušenj zadnjih stoletij, vsa pa kažejo, da je Bohinjec dodobra spoznal gorsko naravo in se ji prilagajal, sicer ne bi v njej preživel.

Šaljiva, vendar resnična zgodba iz preteklosti v eni izmed Bohinjskih cerkva: Žena že dlje časa razmišlja, kako bi pripravila svojega moža, da bi zopet ob nedeljah z njo redno začel hoditi k maši. Gospod in vaščani so ji že večkrat očitali, da gospodar zanemarja verske dolžnosti in ne stori nič za boga. Ženino prepričevanje ukloni trdnega možakarja in odideta skupaj v cerkev k nedeljski deseti maši. Žena ga s pogledom opogumlja, delno je že pozabil molitve in mašni obred, zato si pomaga s tiho prošnjo in polglasno zašepeta na ženino uho, »Čaj Johana, mol dons še namest mne, je mam še predebele žnable.«

Janez Pikon

Moja gorska pot skozi čas ... Moj arhiv: Janez Pikon