Ko pogrešaš vonj po morju, pa da so blizu še gore, greš tja, kjer gore poljubijo morje. V Paklenico. Zavarovana pot na Bojin Kuk.
Jelena Justin
Bojin Kuk (1110 m n. m.) – Paklenica je soteska, eden izmed osmih nacionalnih parkov na Hrvaškem, ki se razprostira po 96 km2 gorskega masiva Velebit. Dostop do Paklenice je iz Starigrada v Dalmaciji. Zanimivo je dejstvo, da so ravno lepote Paklenice in Velebita botrovale nastanku prvega hrvaškega romana Planine, leta 1536, izpod peresa pesnika Petra Zoranića. Ime soteska nosi po smoli črnega bora, paklina, ki so jo uporabljali v zdravstvu in za premazovanje lesenih čolnov.
Paklenica je raj za planince in za športne plezalce, saj je v parku več kot 400 različno zahtevnih plezalnih smeri. Mi bomo danes obiskali zahodni del Paklenice, Bojinac, področje, kjer so številni slikoviti apnenčasti vrhovi, ki s svojimi oblikami burijo domišljijo. Divje stene in ošiljeni vrhovi, od katerih je najbolj izrazit falični Jagin Kuk, čeprav se da videti tudi kaj drugega.
Iz Starigrada se zapeljemo v smeri proti Crikvenici in nasproti tržnice opazimo smerokaz za Veliko Rujno. Zavijemo desno in cesta se začne strmo vzpenjati. Sedem kilometrov ceste je asfaltirane, nato pa sledi še sedem kilometrov utrjenega makadama, ki nas pripelje na Veliko Rujno, do cerkvice Velike Gospe od Rujna, na višini 870 m n. m. Malce pred cerkvijo opazimo smerokaz levo za Bojinac. Prečimo travnik, in ko pridemo v gozd, nas steza pripelje do table, ki označuje nacionalni park. Pri tabli zavijemo levo navzgor. Sledi skalno pobočje, polno škrapelj in brezen, celo nekaj metrov jeklenice je. Držimo se markirane poti, sicer se bomo znašli v težavah. Pri smerokazu Starigrad/Veliko Rujno zavijemo levo v smeri Starigrad. Kmalu zagledamo kraški amfiteater, sredi katerega kraljuje falični Jagin Kuk. Držimo se desno, kmalu smo v delu, kjer je gladka skala, rahlo razbrazdana od vode. Povzpnemo se direktno po njej. Ni krušljivo in čevlji primejo. Navdušujoč kraški svet ostrih skal nas pripelje v Žlibe, kjer se desno odcepi ferata na Bojin Kuk. Ferata ni zahtevna, a za neizkušene priporočam uporabo samovarovalnega kompleta. Skala, po kateri se vzpenjamo, je trdna, nekrušljiva, čevlji odlično primejo. Malce pod vrhom se z leve strani priključi lažja pot, po kateri bomo sicer sestopili. Do vrha nas čaka le še pomolček, s katerega se bomo zazrli v Vaganski vrh, Sveto brdo, celotno Veliko Rujno in otok Pag.
Sestopimo po lažji poti. Z vrha sestopimo do vstopa v ferato, nato pa gremo desno in začnemo s strmim sestopom po grapi. Na dnu grape, ko dosežemo jaso, je izvir vode Piskavac. Držimo se desno in obhodimo celoten mogočen masiv Bojinega Kuka. Pot nas vodi naokoli, vmes celo malce izgubi na višini, nato pa se ponovno povzpne do zavetišča v skali. Od tam strmo sestopimo po kraškem svetu in ko smo spet pri znanem smerokazu Starigrad/Veliko Rujno zavijemo levo ter nadaljujemo s sestopom do Velikega Rujna, kjer nas čaka jekleni konjiček.
Opisani vzpon na Bojin Kuk ni za neizkušene planince, saj terja nekaj znanja in spretnosti hoje po izrazitem kraškem svetu. Ob koncu svetujem le še to, da se držimo markirane poti, sicer nas kraški labirinti lahko pripeljejo v težave.
Nadmorska višina: 1110 m
Višinska razlika: 240 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 5 / 5