Janez Pikon: Očitno znamenje dobrega vodstva, da so v začetku zadružniki poglavitni izdele sir skupno prodajali, vse druge izdelke pa so si med seboj podelili. 
Da bi v sirarstvu izvedeni možje na mestu sirarij ogledali njih napravo, je c. k. ministerstvo kmetijstva v to komisijo izvolila grofa Karola Belrupta, profesorja dr. Gustava Wilhelma, in tajnika družbe kmetijske Koroške gospoda Kozma Schiitza, ki so se lani - kakor so »Novice« povedale - podali na planine ogledat sirarije različnih dežel. Prišla je ta komisija tudi v naš Bohinj in grof Belrupt poroča v gori imenovani knjižici o naših gorenjskih sirarijah tako častno, da mislim, da jim bode hvala izvedencev v krepko spodbudo za čedalje veči napredek, pa tudi še druge gospodarje in živinorejce vnelo stopiti v združbe za izdelovanje sira. Imenovana komisija piše o Bohinjskih sirarijah med drugim tako-le: V Bohinju so še le lani začeli sirarsko združbo. Sprožil je tudi to napravo za povzdigo kmetijstva in živinoreje mnogozasluženi župnik Bohinjske Bistrice g. Janez Mesar. Spomladi leta 1873 se je združilo 13 gospodarjev iz Bohinjske Bistrice, Bitenj in Lepenc v skupno izdelovanje in prodajo mleka svojih krav ob času, ko je njih živina na planinah; 13. sušca so si osnovali pravila (postave), ki obsegajo 20 razdelkov, in ki so v obče dobro zložena. Začeli so napravljanje sira 10. junija na Bitinjski planini in delali do 27. junija; ta dan so od Kranjske obrtnijske družbe za 85 goldinarjev v najem vzeli planino Govnjač, kjer so skupno sirarstvo nadaljevali do 14. septembra.
Iz Bitenjske planine se ta sirarija v poznejšem poletji preseli na drugo visoko planino »Govnač« (1470 m) imenovano ... planina Govnjač ... Na drugo planino »Barečo dolino« (1172 m) sta imenovana gospoda šla drugi dan (11. julija); ta planina leži blizo Bohinjskega jezera, 4500 čevljev nad morjem, blizo nje leži večni sneg; tù je le za ovce in koze pripravna paša ... planina Bareča dolina. V omenjenih 95 dnevih so podelali v sir 22.380 bokalov mleka, tedaj počez na dan 235 bokalov in pol. Tolstega sira so naredili 5307 funtov, tedaj se je za napravo 1 funta sira potrebovalo malo čez 4 bokale mleka. Izprva so imeli sirarijo v dveh najetih in le za silo pripravljenih kočah; potrebno opravo za sirarstvo so si združniki skupaj omislili. Kotel, katerega so si naročili iz Kobarida na Primorskem, je veljal 97 goldinarjev 28 krajcarjev, pa ima zelo nepripravno obliko. V njega ne gre več ko 180 bokalov, zato so morali dvakrat na dan sirariti takrat, kedar so največ mleka namolzli. Sirar je dobil 100 goldinarjev plače, ostale stroške sirarstva pa so računili na 70 goldinarjev.
Skupaj spravljeno mleko so dvakrat ob času sirarstva na planini Bitinjski in enkrat na Govnjaču vagali; po razmeri tega vaganja so izračunili, koliko pride mleka na enega združnika in pa koliko dobička iz prodanega sira; en bokal so stavili na 2½ funta.
Očitno znamenje dobrega in pravega vodstva teh sirarij je to, da so koj v začetku združniki poglavitni izdelek, to je sir, skupno prodajali, in le siratko so si med seboj razdelili.
Zapisniki sirarij niso še tako vredjeni, kakor bi treba bilo; al tudi to se bode v lep red spravilo, ker je g. župnik Mesar, podpiran od kmetijske družbe z državno subvencijo, leta 1873 popotoval po planinah Predarlskih in Algauskih in ondi ogledal sirarije in njihovo obrtnijo, tedaj bode to, kar je tam videl in skusil, Bohinjskim združbam na korist.
In res, že koj v pripravah za planinsko sirarsko dobo leta 1874 je bila na več straneh že lepo videti velika korist Mesarjevega potovanja za napredek Bohinjskega sirarstva.
Že zdaj se more pridelek sira in kar se je zanj skupilo, ugodno imenovati, kajti prodali so sir v Ljubljani nekemu trgovcu Lasniku po 37 goldinarjev cent, ter skupiji za ves pridelek 1063 goldinarjev 59 krajcarjev.
Če se tedaj imenovani stroški z 170 goldinarjev odbijejo od ravno imenovanega skupljenega denarja, ostane jim 1793 goldinarjev 59 krajcarjev ali pa za bokal mleka dobrih 8 krajcarjev brez vštete siratke, katero so si med seboj razdelili.
Tu pa se mora opomniti, da niso vsi združniki enakega števila krav na obeh planinah imeli, in da eden izmed njih je krave imel le na Govnjaču; sem ter tje so tudi kravjemu mleku nekoliko kozjega primešali.
Poprek se more reči, da so iz mleka od 68 krav sir delali
Ker se je sirarstvo na planini Bitnje in Govnjač dobro posrečilo, so se kmalu potem tri druge sirarske združbe v Bohinju ustanovile, namreč v Nemškem Rovtu, Nomenu in na Ravneh.
Nemški Rovt leže ¾ ure od Bohinjske Bistrice na višavi v zahodu. Tukajšnjo sirarijo smo ogledali 7. maja, tedaj četrti dan potem, ko so sir delati začeli; prišli smo tje ravno takrat, ko so v lesenih posodah donašali mleko. Od 11 družnikov se jih je takrat udeležilo še le 7 z donašanjern mleka, in sicer: Valentin Rozman z 8 kravami, Simon Dobravec s 3 kravami, Matevž Kobal z 9, Janez Dobravec s 4, Matija Iskra s 3, Janez Medja z 8, in Janez Iskra s 5 kravami. Mleko so zvagali in kar brž zapisali v bukvice.
Sirarija je v hiši Valentina Rozmana, ki pa še ni bila tako vredjena kakor je treba; tudi tukaj so si naročili kotel v Kobaridu za 91 goldinarjev 27 krajcarjev, ki pa tudi nima prave oblike.
Pred vsem so prve dni tukaj skušali, kako bi se z največim dobičkom dalo mleko porabiti; tako so zjutraj, ko smo mi na planini bili, prinesli prejšnji večer posneto mleko; napačno je to, da posnema vsak družnik mleko že doma, ne pa v sirariji; latvice so navadne Kranjske lončene; surovo maslo pa medejo v tukaj navadnih pinjah; iz Bovca vdinjani sirar dela sir tako, kakor ga delajo pri njem doma.
Če tudi je bilo videti še marsikaj pomanjkljivega, smo vendar bili prav zadovoljni že s prvim početkom, po katerim se po pravici more nadejati ugodno napredovanje tukajšnjih sirarij. S posebnim veseljem moremo povdarjati to, da so Bohinjci koj pravo pot v svojem podvzetji nastopili, to je, da so skupno prodajanje sira vpeljali. Sedanje napake so le še tele: da prostori za sirarije ne zadostujejo, da se marsikaj še pogreša v notranji opravi, in da sirarja iz Bovca se držita starega kopita. Pričakovati pa je, da pod vodstvom gospoda Mesarja bodo umni Bohinjci kmalu odpravili te napake in sirarstvo na svojih planinah tako uravnali, da tukajšnje sirarije bodo v izgled celi deželi Kranjski.
Iz nemške knjižice pod naslovom »Oesterreichische Melkerei Genossenschaften im Jahre 1874,« po e. k. ministerstvu kmetijstva na svitlo dane. Tako piše v imenovani knjižici slavnoznani izvedenec grof Belrupt o Bohinjskih sirarskih združbah.
Vir: besedilo: NN
Janez Pikon