Lokalno.si - Jože Perše: Oktobra smo se upokojenci planinske skupine PD Krka Novo mesto napotili na Tolminsko. Prijazna planinska vodnica Slavica iz Tolmina nas je popeljala med gorske vršace – v »dolino nebeškega miru« - na Javorco.
Tam so med prvo svetovno vojno, od 1. marca do 1. novembra 1916. leta, avstrijski vojaki (Slovenci, Avstrijci, Madžari, Slovaki, Hrvati, Srbi, Čehi, Bošnjaki…), zgradili cerkvico sv. Duha. Na njej je ploščica z napisom: »Ultra cineres hostium ira non superest« (Sovraštvo ne sega prek pepela umrlih). Je ta nemočni, v 20. stoletju tolikokrat poteptani izrek na Javorci zapisan zaman? Morda, vendar Javorca pri njem vztraja. Kakor vztraja v človeškem upanju Hemingwayev izrek »zbogom orožje«, ki se je bil porodil na tem istem prostoru, na nasprotnih italijanskih okopih.
Načrt za ta kulturni spomenik, ki je danes na seznamu evropske kulturne dediščine, je naredil dunajski arhitekt, scenograf in slikar, po sili razmer tedaj nadporočnik v avstrijski vojski, Remigius Geyling. Vojaki, ki so več tednov čakali na napad italijanske vojske, so cele dneve delali od jutra do mraka. Poročevalec iz časnika Donauland je zapisal: »… Skobljali so les, mleli so barve, kuhali lepilo, brusili kamen, kovali železo …«. Notranjost cerkvice so poslikali po načrtu umetnika s črno, modro, zlato in nekaj bele barve - popolna ubranost, ki zbuja v človeku občutek svetosti … Imena svojih padlih tovarišev so vžigali v trde hrastove plošče s pomočjo razgretih modelov črk in stiskalnice. Tri mesece so jih vžigali. »Lesena knjiga umrlih« ima 2808 imen in priimkov padlih vojakov.
Pot od Zatolmina do Javorce je bila kar dolga, toda ves čas nas je spremljalo šumenje bistre Tolminke. Čudoviti slapovi so nas vabili, da popijemo požirek bistre gorske vode.
Ob cerkvi se je prilegel enourni počitek. Jesensko sonce nas je prijetno grelo. Planina Polog, Mahavšček, Sleme,… so nas »prijazno vabili«, toda poldan je že davno odzvonil, zato smo se napotili v dolino Tolminskih korit, mimo Dantejeve jame in lepo urejenega pokopališča avstrijskih vojakov v Tolmin, kjer nas je čakal avtobus.
Jože Perše