Janez Pikon: Strma ostenja razgibane gore hitijo v nebo nad alpsko dolino Kot in razgledno teme Visoke Vrbanove špice, razvajajo z veličastnimi razgledi. 
Kljub zgodnji jutranji uri mi že vozimo proti dolini Kot, kjer na odcepu travnika Kališe, južno nadaljujemo mimo predela Pri mostiču in dlje v smeri do gozdnega parkirišča, ki je že globoko v ozki dolini Kot. Odkoder začnemo ob Lengarjevem rovtu ob potoku in hudourniku Kotarica, vzpon na Spodnjo Vrbanovo špico (2299 m), nižje in povsem ravno Plesišče (2244 m) in Visoko Vrbanovo špico (2408 m) po zahtevni in označeni poti Lojzeta Rekarja. Mračno je še v temnem gozdu vse do predela Klin, tu se prične daniti, ko se počasi vzpenjamo že v smeri izvira in hudournika Pri studencu. Ob suhem hudourniku začnemo vzpon že bolj strmo navkreber, kjer so nam v pomoč skobe in jeklenice za lažji prehod težje prehodnih in vlažnih kamnitih plošč. Izmenjajoče se stezica spreminja v prijaznejšo, bolj suho, zato lažje prehodno stezo, vse do izhoda iz že bolj redkega gozda. Gore južno nad nami še močno žarijo od jutranjega sonca, ko izstopimo nad suhi hudournik (1340 m). Neoznačena steza vodi preko in vzhodno, ter navkreber v smeri severno na manj obiskani vrh Macesnovec in dlje do skalnatega pragu, ter velikanskega balvana Debeli kamen. Sledi odcep zahodno od označene steze, ki vodi na Spodnjo in Visoko Vrbanovo špico pod izrazito globeljo Pekel, kjer kaj kmalu dosežemo spodnji rob vhodne stene razvlečenega ostenja Vrbanove špice. Jeklenice in skobe nas pripeljejo na ne prav strmo pot, ki obide šope ruševja in pod nami se razkazuje skoraj prepadna strmina v dolino Kot in panorama tja do pogorja Karavanke. S pomočjo nekaj jeklenic in skob prečimo strma skalna pobočja Vrbanovih špic, kjer zavijemo zahodno in v rahlem vzponu prečimo še vedno precej strma pobočja.
Jeklenice in skobe so nam v pomoč strmo navkreber po pobočju, ki je delno poraščen s travo in ruševjem. Pot nato zavije rahlo zahodno in nas pripelje do grebena, kjer se nam že odpre razgled na Cmir. Na križišču se usmerimo vzhodno in s pomočjo nekaj skob, dosežemo naravno uravnavo, ki nas na križišču pospremi na Spodnjo Vrbanovo špico, z izredno lepimi pogledi po širši in daljni okolici.
Vrnemo se do križišča, ki v rahlem spustu obide vrh Spodnje Vrbanove špice po zahodni strani in nas po dokaj široki polici pripelje ponovno do grebena in predela Plesišče preko katerega nas vodijo kamniti možici. Plesišče je velika ravna plošča s katere je čudovit razgled na Spodnjo in Visoko Vrbanovo špico, Rjavino in Cmir. Plesišče je zanimivo tudi zato, ker sredi ozkega in prepadnega grebena Vrbanovih špic nihče ne pričakuje tako velike ravne ploščadi, ki je ogromna ravnina in razsežnosti kraške planote sredi divjega, ter razdrapanega sveta. Nadaljujemo po grebenu z rahlim vzponom ob jeklenici, ki se spusti do manjšega naravnega okna skozi katerega se lepo vidi gora Cmir. Povzpnemo se čez rahlo previsen kamin, ki mu sledi spust, ta je na krajšem delu rahlo previsen. Vzpon po strmem skalovju nas preko dobro zavarovane ozke in izpostavljene poličke pripelje do naslednjega okna z ponovnim vzponom po tokrat nekoliko številčnejših skobah, kjer sestopamo okrog skalnih oken v zajede in na greben strmih travah. Sledi še vzpon ob jeklenici po razčlenjenem skalovju na travnato pobočje pod širokim vrhom Visoke Vrbanove špice.
Daljše posedanje na gori nam ugodno dene in kar odlašamo z vračanjem, kajti panoramskih razgledov se kar ne moremo naužiti. Sestopimo po razglednih prehodih in prečenju skalnega grušča dosežemo Dom Valentina Staniča, vzhodno pod Begunjskim vrhom. Daljši odmor nam prija pred kočo na gorskem travniku ob domu pred vračanjem v smeri predela Pekel, mimo Debelega kamna, ter nižje ob izviru Pri studencu. Prečimo suho strugo hudournika in vstopimo v redki gozd ob potoku in hudourniku Kotarica in gorskem travniku Lengarjevega rovta na parkirišče.
Janez Pikon