Sveže informacije o stanju slapov, nekaj podatkov o plezališčih za zatikanje ter kost za glodanje na temo Nanga Parbata.
Alpinistične novice
Sem mislil, da je najhujše kar se alpinistične (ne)aktivnosti tiče mimo, pa sem se uštel. Vzponov praktično ni. Poleg negotovih razmer je zato nekoliko
kriva tudi 1. tekma za slovenski pokal v lednem plezanju saj je veliko akterjev tam tekmovalo namesto, da bi zgazili dostope in očistili slapove. Ob velikem veselju turnih smučarjev in nekaj izjemah, ki so povohale stanje slapov očitno vsi tako čakaj(m)o na prve objave o razmerah v naših stenah. Posebno, če bo prva objavljena smer vsaj nekoliko kultna, bo večina slovenskih alpinistov poletela iz štartnih blokov in se zakadila v omenjeno smer. O smeri bo znano vse; dostop, sestop, koliko klinov je notri, kam sede
šrauf, nujen je Camalot št.3 itd. Prvinski alpinizem! Malo
težim, ker imam premalo novic...
Drugače pa sem pomanjkanje novic zapolnil z nekaj zbranimi podatki o slovenskih plezališčih za drajtuling oz. zatikanje ter branjem in razmišljanjem ob spodaj omenjenem pisanju urednika revije Alpinist, Christiana Beckwitha.
Sneg in led
Slapovi so bojda kar narejeni le, da se skrivajo pod belo snežno obleko. Precej neprijetno je plezanje po zasutem slapu saj je led suh in lomljiv. V Tamarju so narejeni
Sveča,
Nad votlino,
Centralni in
Desni. Iz snega gledajo bolj ali manj le strmi deli. Klemen Gričar se je zadrževal pod Prisojnikom in z Manco in Nino plezal
Levi slap. Pravi, da sta poleg tega narejena tudi
Srednji in
Centralni slap. Tudi ti so precej pokriti s snegom. V Prednji glavi sta v nedeljo Tadej Krišelj in Marko Balantič (oba AO Kamnik) preplezala oz. kot sta dejala, zgazila in očistila,
Drugi slap. Led je bil zelo trd in suh. Sestopila pa sta ob slapu.
Na Jezerskem so plezali ponovno Sinji slap. Razmere so dobre in sneg ne ovira več prehudo. Trenutno je najbolj varen sestop spust ob vrvi čez slap. Pod stenami je že opaziti velike plazove kar govori, da je največja nevarnost mimo. Vikijeva sveča še ni narejena, precej tanki pa izgledajo tudi Ledinski slapovi. V Logarski dolini je stanje s slapovi še slabše, tu in tam je opaziti kakšno krpo ledu.
David Debeljak (PK Ribnica) je minuli petek plezal Wisiakovo grapo v Planjavi. Dejal je, da je grapa lepo zalita in prehodna brez napornega vdiranja.
Precej več veselja imajo ljubitelji turnega smučanja. Za december pohvalna količina snega je predčasno ponudila smučarske radosti. Ker je v zadnjih dneh v gorah precej pihalo je pršič moč najti le še v sredogorju ali zavetrnih predelih visokogorja. Višje v gorah je precej zametov in skorjasta površina povzroča nekaj neprijetnosti.
Plezališča za zatikanje
Drytooling ali drajtuling ali zatikanje je v zadnjem času vse bolj popularno, posebno med mlajšimi plezalci. Vzporedno z porastom zanimanja za športno obliko plezanja z lednimi orodji po skali so se pričela razvijati tudi plezališča namenjena tovrstnemu plezanju.
Zaenkrat so pri nas znana naslednja plezališča za "zatikanje":
Pod Ljubeljem -
Močno previsno plezališče s smermi od M7 (skrajno desna smer) dalje. Parkiraš 100m za tunelom pod Ljubeljem in greš preko potoka po stezici desno navzgor po melišču (5-10 min). Plezališče je dobro vidno kot votlina v grebenu Velikega vrha. Varovanje je urejeno s svedrovci, urejena so tudi varovališča, dolžina smeri je okoli 15m, smeri je treba napeljati od spodaj.
Pod Krvavcem (plezališče Kranjčanov)
Dostop: pri predzadnjem parkirišču pod postajo žičnice čez mostiček. Desne tri smeri so namenjene zatikanju. Varovanje je urejeno s svedrovci, urejena varovališča, dolžina cca 25m, smeri je treba napeljati od spodaj.
Plezališče na Češnjici (lokacija dveh tekem za SPLP)
"Zasebno plezališče", zato prosijo vse, ki bi ga uporabljali, da parkirajo pri Pečjakih in ne na dovozu do gozda, ker je plezališče v kmetijsko-gospodarski coni. Zaželjena je predhodna najava. Varovanje urejeno s svedrovci, urejena varovališča, dostop tudi ’od zgoraj’, dolžina smeri 6-15 m, število smeri 7, težavnost od M5 do M10. Nekatere smeri imajo na vrhu plošče z umetnimi oprimki, od zadnje tekme dalje sta dve opremljeni tudi s plohi za zabijanje.
Humar v uvodniku Alpinista
V zadnji številki revije Alpinist smo Slovenci spet glavni. Tokrat po zaslugi Tomaža Humarja. Urednik ta hip ene izmed najboljših alpinističnih revij na svetu, Christian Beckwith, je v uvodniku revije analiziral Humarjevo reševanje z vidika, ki ga dosedaj nismo zasledili. Članek je napisan brez velikih dlak na jeziku in vreden branja. Namerno nisem prevajal, da ne bi vsiljeval svoje interpretacije Beckwithovega pisanja. Povezava na članek je v "Povezavah" v desnem stolpcu (če je ne najdete =
Alpinist.com/...editor.php).
Srečno!
Tomaž Jakofčič
Spodnja fotografija: Polona Juričinec