Nejc Kuhar: V nedeljo sem nastopil na eni lepših italijanskih klasik, na južnem robu Dolomitov, Cima d'Asti.
Štirje vzponi in spusti, dva pešaka, eden od teh s 300 višinskimi metri, z derezami in ob vrveh, na vrh 2847 metrov visoke Cima d'Aste, skupno pa 1900 metrov vzponov in prav toliko spustov. Skratka prava alpska dirka, v lepem vremenu in spremenljivih snežnih razmerah.
Začetni del trase je potekal po zratrakirani položni gozdni cesti. Na italijanskih tekmah, je štart pogosto taktično počasen in na to sem tudi tokrat upal, a je Reichegger tempo takoj navil do konca in z Holzknechtom sta se hitro odlepila od zasledovalcev. Po cesti jima je sicer sledil še Götsch, ampak smo ga v špuri potem hitro ujeli. Moja taktika je bila, da na pešaku napadem in si naberem prednost pred zasledovalci ter mogoče zmanjšam zaostanek za vodilnima. Na začetku dolgega pešaka smo štirje zasledovalci za vodilnima zaostajali že dobri dve minuti in takoj po menjavi sem napadel. Do vrha sem si nabral nekaj sekund prednosti pred Trentom ter okrog pol minute pred petim in šestim. 
Nato sta naslednje dva kratka spusta in vzpona potekala identično, Trento je vodil na spustih, jaz na vzponih. Sledil je tretji daljši spust z zelo zahtevnimi snežnimi razmerami, 700 višinskih metrov skorje in klože, kjer za zavoj naprej nisi vedel ali se ti bo predrlo ali ne. Trento mi je tu ušel za okrog 20 sekund, a sem jih v začetku zadnjega vzpona hitro nadoknadil.
Do vrha vzpona sem si nato priboril dobre pol minute prednosti, kar je zadoščalo, da sem tretje mesto obdržal tudi na zadnjem spustu. Lahko bi rekel, zame odlična taktična tekma in izvlekel sem največ kar sem lahko, saj sta bila vodilna tokrat premočna.