Večer, Koroška - Jurij Berložnik: Kako ohraniti značilno veduto Pohorja, ki je preplet gozda in travišč, je izziv gozdarjev, naravovarstvenikov in drugih, ki 'uporabljajo' Pohorje
Območje Pohorja danes prekriva sedemdeset odstotkov gozda. Če tod ne bi bilo človeka, bi gozd to predalpsko hribovje prerasel v celoti. Ko so se na Pohorju v 15. stoletju in že prej pojavile samotne kmetije, na katerih so večinoma redili ovce, si je človek Pohorje prikrojil po svoji meri. Živino so sprva pasli na gozdnih pašnikih, kasneje pa so jih posekali in sčasoma se je razvila travniška združba, nastala so travišča, med ljudmi poznana kot pohorske planje. Značilna veduta Pohorja je tako danes preplet gozda in travišč. Slednja pa bi se brez načrtnega čiščenja že zarasla. Zadnjih dvajset let si stroka prizadeva to krajino ohraniti tako, kot jo poznamo stoletja, zato travniške površine čistijo in jih tako 'iztrgajo' gozdu. Ohranjanje pohorskih planj je izziv gozdarjev, naravovarstvenikov, kmetijskih strokovnjakov in drugih, ki tako ali drugače 'uporabljajo' Pohorje, v zadnjih desetletjih vse bolj tudi za turistični namen.
Kravica z zvončkom ob poti čez Pohorje
Eden večjih lastnikov pohorskih gozdov in direktor podjetja Cemprin iz Mislinje Marko Krenker želi prispevati svoj del pri ohranjanju Pohorja. V njegovem podjetju vsako leto nekaj delovnih dni namenijo čiščenju travišč. "Pri tem nas ne vodi ekonomski interes. Če bi upoštevali le tega, bi že davno pustili, da se zarase vse. Kljub temu pa pogrešam od države neko spodbudo. Če bi recimo država rekla, da je najbolj trajnostni način rabe teh travišč paša in bi nam na primer prispevala delež za ograjo, bi mi ograjo na svojih zemljiščih z veseljem naredili. Tako bi imeli vsi nekaj od tega. Turist bi bil vesel, ko bi na poti preko Pohorja srečal kravico z zvončkom, naravovarstveniki pa bi bili zadovoljni, ker bi se tako ohranjala pestrost travišč. Ograja bi onemogočala motokros in vožnjo z motornimi sanmi, po drugi strani pa ne bi motila pohodnikov in tekačev na smučeh," je povedal Krenker. Interesentov, ki bi želeli pasti na traviščih med njegovimi gozdovi, če bi bila ta urejena kot pašniki, pravi, da je veliko.
Mi bi z veseljem pasli
To so nam potrdili tudi člani pašne skupnosti Rogla Slavko Hren, Anton Dečar in Janko Rutnik. Šestnajst kmetov z območja Zreč je lani od občine Zreče ter sklada kmetijskih zemljišč in gozdov v zakup vzelo 54 hektarjev površin, na katerih pasejo približno osemdeset glav živine. Spomladi, ponavadi maja, peljejo živino na pašo in gredo ponjo septembra. Vmes pa nanjo pazita dva pastirja. Člani pašne skupnosti pravijo, da bi teh površin v zakup vzeli še več, če bi le bile na voljo. Da je paša najbolj sprejemljiv, trajnosten način ohranjanja travišč, pritrjuje tudi stroka naravovarstvenikov. Nika Debeljak Šabec iz Zavoda za varstvo narave je povedala, da so travišča eno najbolj pestrih življenjskih okolij, saj na enem kvadratnem metru najdemo kar 80 rastlinskih in živalskih vrst. Ta pestrost pa z zaraščanjem izginja, kakor izginja tudi v primeru intenzifikacije obdelave zemljišč.
Trajnostno upravljanje Pohorja
Kot je povedal Branko Gradišnik iz slovenjgraške območne enote Zavoda za gozdove, je bilo v času intenzivne rabe na Pohorju okoli 900 hektarjev travišč. Po drugi svetovni vojni jih je bila le še polovica, ostalo je prerasel gozd. Razmišljanja, da to ni dobro, so se pojavila v sedemdesetih letih, še dvajset let kasneje pa je bilo zaraščanje že tako daleč, da je bil že skrajni čas za konkretne ukrepe. Največ površin so očistili okoli leta 2000, nazadnje pa so travišča čistili tudi v okviru projektov Alpa (60 hektarjev) in Suport (20 hektarjev). V okviru projekta Suport – trajnostno upravljanje Pohorja je nedavno v centru Kope potekala tudi delavnica, v katero so uspeli privabiti zelo različne 'uporabnike' Pohorja; od kmetov, lastnikov gozdov, gozdarjev, naravovarstvenikov do turističnih delavcev. Kot je povedal Peter Zajc iz Regionalne razvojne agencije Koroška, je cilj projekta Suport doseči učinkovitejše upravljanje in spremljanje stanja območij Natura 2000 v duhu iskanja rešitev za bolj trajnostni razvoj Pohorja.
Jurij Berložnik
Fotografija: Pohorske planje je pred stoletji ustvaril človek, ker je potreboval
prostor za pašo. Zdaj se jih trudijo ohraniti. (Foto:Tomo Jeseničnik)