Janez Pikon: Živahni potok izvira višje v grapi pod planino Osredki, toda kot pravi izvir označujemo oba slapova, ki nekako nižje privreta iz pobočja Lisca. Slapova v sušnem obdobju presahneta, kadar pa »delata,« spadata med najlepše pri nas.
Ledena zavesa malega slapu Bistrice se je v dneh s hladnim vremenom gradila in oblikovala v najrazličnejše oblike po vsej steni. Kljub poledenelosti celotne stene male Bistrice je potok dovolj pretočen in tudi prehoden. Izvir Bistrice in zaledenelo steno obiščem nekajkrat in tudi zadnji dan hladnega vremena v poznih večernih urah, ko je že pričelo deževati, da vam prikažem česa je tiho in počasi sposobna zgraditi narava ob hladnem vremenu »Za Bistrco« nasproti in nižje ležečemu predelu »Dragošce« na Dobravi. Močan potok, ki privre izpod Spodnje Bohinjskih gora (v grapi pod planino Osredki), sestavljata močna slapova, mali in veliki slap Bistrice, ter se južno pod Dobravo ob Bohinjski Bistrici izteka v Savo Bohinjko.
Močno bučanje večjega slapu Bistrice je slišati že od daleč, ta pada preko širokega jezu, ki je bil izdelan za potrebe takratne elektrarne. Preko kovinskega mostu (investitor Občina Bohinj - leto izdelave 1995, oba mostiča smo zgradili domačini: Stanko Hodnik, Franci Jensterle in jaz), si ogledam veliki slap Bistrice. V sušnih obdobjih je možno višje nad jezom do izvira pod pečino in brezna, kjer močan in hladnejši zrak opozori na izvir Bistrice. Hladne zimske dni in vse noči »dela« veliki slap Bistrice, le manjši v celoti poledeni.
Zahodno nad izvirom Bistrice ob gozdnem robu rovta Repar se nahaja predel Pod Luknjo, kjer še danes stoji razpadajoča karavla. Okolica okrog zrušene bivše stavbe je precej poraščena, skratka objekt, ki je služil za domovanje graničarjev v preteklosti je zapuščen. Včasih je bilo tukaj bolj živahno, kajti graničarji so v poletnih mescih prebivali v karavli pod Črno prstjo (prelaz Čez Suho) in na planini Suhi pod Rodico, so se v zimskih mescih preselili v omenjeno karavlo Pod Luknjo.
Domačini z Žlana vedo povedati o dobro oskrbovanem objektu za tiste čase. Kot zanimivost, stavba je imela hišno številko (Žlan 6). Mimo še danes vodi dobro vidna široka kolovozna pot, ki se priključi na gozdno cesto z vasi Ravne in vodi naprej mimo planine Bareča dolina do planine Stareč rovn in se krožno zaključi na Kredi ob vasi Laški Rovt.
Janez Pikon