Janez Pikon: Ogrlica ledenih biserov v Belem potoku, ki nižje drsi in bistri studenec skritih in globokih žlebov, zatočišče za postrvi in rake. Zaledenele brežine znanega potoka na Dobravi v zimskih mescih postrežejo z različnimi ledenimi oblikami.
Med vzhodnim in zahodnim z visokimi travami pomrznjenim travnikom, zasneženi in poledeneli Beli potok na severovzhodnem pobočju Dobrave, kjer dokaj močna struga potoka vedno kljubuje hladnim temperaturam, pada v zanimivih malih slapovih po ne preveč strmem travniku takoj zatem, ko se vzhodni izvir prebije izpod zasneženega pobočja Dobrave že na začetku svoje struge, ter zahodna struga potoka iz izvira malo nižje, ustvarjata skupaj v teh hladnih dneh oblikovno zanimive poledenele brežine in travniške struge s tolmuni v pobočju, z ledeno ogrlico Belega potoka (ta nikdar ne presahne).
Struga Belega potoka je ustvarila fantastične ledene žlebove in korita, ki bi na prvi pogled bolj sodili v skrivnosti podzemlja. Večina struge se skriva v manjših globelih, čeprav brežini potoka že takoj na začetku ustvarjata podobne slapove v žlebovih, ki skupaj ustvarjajo izredno kontrastni videz.
Vzhodna struga potoka sprva drsi v skrivnostno, ne globoko in zavito strugo, obraslo tudi s temnozelenim mahom. Lahko dosegljiv potoček nekaj deset metrov pod gozdom je mogoče prečkati preko mosta ali kar ozko in z mahom obraslo strugo. Nižje zahodna struga potoka pada v manjših slapovih po golih žlebovih travnika.
Ob daljšem sušnem obdobju pretok potoka oslabi, vendar slavni Beli potok na Dobravi nikdar ne presahne, voda na pobočju se vendarle včasih kar nekako izgubi in izginja po izraziti strugi travnika nižje do Kmetove brlice, ter se dalje in nižje, zahodno pred Lipco izlije v Savo Bohinjko.
Ogrlica ledenih biserov v Belem potoku, ki nižje drsi in bistri studenec skritih in globokih žlebov, zatočišče za postrvi in rake. Zaledenele brežine znanega potoka na Dobravi v zimskih mescih postrežejo z različnimi ledenimi oblikami.
Janez Pikon