Mladika, oktober 2005 – Cikril Velkovrh: Prvič sem ga srečal pred ... V spomin Tinetu Miheliču
Moje Julijske Alpe
Razstava fotografij v spomin na Tineta Miheliča
Gospod Tine Mihelič je umrl pred letom dni (točno 2. oktobra 2004) v svojih ljubljenih gorah. Čeprav sem prišel v svet alpinizma in glasbe po stranskih vratih, sem ga v zadnjih desetletjih velikokrat srečal. Nikoli pa ne bom pozabil treh srečanj z njim. Prvič sem ga srečal kot navadnega planinca, drugič kot profesionalnega glasbenika in tretjič kot človeka z veliko začetnico.
Prvič sem ga srečal pred kakim četrt stoletja, ko sem v decembru odšel h koči pri Triglavskih jezerih v želji, da bi prvič v življenju prespal v zimski sobi. Tretji prizidek je bil nov in zelo lepo opremljen, z eno samo napako: od doma sem pozabil vzeti vžigalice. Zato sem kosil le suh kruh, suho klobaso in pil vodo iz jezera. Kmalu sem odšel spat.
Že ob šestih zvečer so me zbudili trije planinci. Čeprav so se mi predstavili, si nisem zapomnil njihovih imen, ker sem jih videl prvič. Tudi meni so postregli s toplo večerjo in drugi dan s prav takim zajtrkom. Potem so odšli v dolino, jaz pa na Hribarice. Ko sem se ob treh popoldan vrnil v kočo, sem na žalost ugotovil, da sem si pri gostiteljih pozabil sposoditi vžigalice.
Četrti dan sem v Domu na Komni naročil obilno kosilo in zapravil prav vse, kar sem v zadnjih treh dneh prihranil. Ker je bilo še vedno lepo vreme, sem na terasi legel na ležalnik, si sposodil planinski vodnik po Julijskih Alpah meni do tedaj neznanega avtorja Tineta Miheliča, da bi naredil načrt, kam bom šel naslednji dan. Kasneje pa sem še v starejšem letniku Planinskega vestnika na povsem slučajno odprti strani prebral članek s potepanja po južnoameriških Andih. Ker mi je bil članek všeč, sem si želel zapomniti ime njegovega avtorja. Ob tem pa sem spoznal, da se mi je gospod Tine Mihelič predstavil že pri Triglavskih jezerih.
Drugič sem srečal gospoda Tineta Miheliča kot profesionalnega glasbenika. Po upokojitvi sem ob Slovenski pla¬ninski poti fotografiral poleg gorske pokrajine tudi vsa znamenja ob tej poti in v krajih, skozi katere ta pot poteka. Poti nisem prehodil zdržema, pač pa sem, ko se me je lotilo domotožje, pot prekinil in jo drugič nadaljeval. Nekoč sem moral priti v Idrijo. Ker sta bila v avtobusu le dva potnika, mi je šofer dovolil, da sem kolo vzel kar med sedeže. Takoj, ko sem naslonil sprednje kolo na prvo stopnico, mi je lepa, mlada go¬spa priskočila na pomoč. Zares sem bil presenečen. Med pogovorom mi je tudi zaupala, da je njen soprog član orkestra Slovenske filharmonije. Do tedaj sem v orkestru poznal le gospoda Tineta Miheliča. Ko sem ga gospe na dolgo in široko opisoval, da bi ga prepoznala, je na koncu le rekla: "Če je to tisti, ki se v orkestru edini še ni nikoli z nikomer skregal, vem, kdo to je."
Tretjič pa sem gospoda Tineta Miheliča srečal kot človeka, ko sem imel razstavo svojih fotografij v kulturnem domu v Mostah. K odprtju razstave sem povabil avtorje vseh planinskih vodnikov, ki jih je izdala Planinska zveza Slovenije. Nekateri so prišli, drugi pa nišo. Po končanem programu sem nastopajoče in vse avtorje vodnikov, ki so prišli, povabil na večerjo. Nekateri so odšli z menoj, nekateri pa nišo. Tine Mihelič pa je rekel: "Gospod Ciril, na žalost ne pijem in ne hodim v gostilne ... ampak danes bom šel z Vami." Bilo nam je prijetno in lepo.
Te prijetne spomine sem želel povedati tudi drugim prijateljem na razstavi svojih fotografij z naslovom Moje Julijske Alpe. Za odprtje razstave, ki je bila 4. oktobra 2005, mi je Slovenska filharmonija odstopila prostore v Mali dvorani in razposlala vsa vabila. Štirje člani njihovega orkestra so popestrili kratek program. Njihov vodja gospod Roman Leskovic in dober prijatelj gospoda Tineta Miheliča se je spominjal dela in druženja z njim v orkestru in ob skupnih izletih v naših gorah. In tudi predsednik Planinske zveze Slovenije gospod mag. Franc Ekar se je spomnil pomembnega prispevka gospoda Tineta Miheliča za slovensko planinsko organizacijo.
Ciril Velkovrh
Besedilo nagovora ob otvoritvi razstave v Slovenski filharmoniji: