KPD PS Bazovica - Darko Mohar: ... Planinske skupine Bazovica na Sisol s krasnimi razgledi čez ves Karner
Pogorje Učke se je obrnilo od klasične smeri severzahod – jugovzhod dinarskih gora v smer sever – jug. Poteka nad morjem na vzhodni strani Istrskega polotoka in deli Istro od Kvarnerja. Takoj na severu se povzpne na svojo najvišjo točko – 1396 metrov visoki Vojak, potem pa se počasi spušča proti jugu ali kot gorska planota okrog vrhov Maj, Brgud in Kremenjak, ali kot oski greben med vrhovoma Šikovac in Sisol. V nadaljevanju se greben spet razširi in potem strmo pade v Plominski zaliv. Tudi gore nad Labinom med Plominskim in Raškim zalivom so nekakšno nadaljevanje učkarskega pogorja.
Planinci Bazovice so se odločili da bodo letos prehodili nekaj okrog 15 kilometrov dolgo pot od Brseča do Plomina. Brseč je mesto na negdanji meji med ilirskimi plemeni Histri in Liburni. Danes je to najbolj južni kraj Opatijske (Liburnske) rivijere. Leži 157 metrov visoko nad morjem z krasnimi razgledi čez ves Kvarner. Ima dobro ohranjen srednjeveški center s cerkvijo svetega Jurja. Vsekakor je mesto vredno obiska. Priporočljiv je tudi sprehod do majhnega pristanišča med navpičnimi skalami na obali.
Pot proti 835 metrov visokemu Sisolu je iz Brseča do grebena med Sisolom in Šikovcem precej strma. Poteka po kraškemu terenu skozi gozd borovcev ki pa je žal delno pogorel in se le počasi obnavlja. Najbolj strm del vzpona se konča na najnižji točki omenjenega grebena pri izredno lepemu, sicer v redkemu gozdu skritemu naravnemu oknu, enemu izmed redkih v gorah na reškemu območju. Od tod je do vrha še slabe pol ure hoje po ozkemu, na istrsko stran prepadnemu skalnatemu grebenu kjer se bo pri hoji občasno treba pomagati tudi z rokami. Trud je poplačan z izrednimi razgledi na plavo morje Kvarnerja in Reškega zaliva in zelene istrske hribčke z krasnimi belimi mesteci na njihovih vrhovih. Daleč na severu v višavo štrli Vojak, najvišji vrh Učke.
Spust z vrha proti Plominu se nadaljuje najprej po skalnatemu grebenu, no po desetih minutah hoje se spusti na travnike vrhov Bukovo in Vrlič. Greben se počasi razširi v planoto z približno 400 do 600 metrov visokim robom nad Čepić poljem z ene in Plominskim zalivom z druge strani. Sprehodi po teh obširnih travnikih so izredno lepi, edino na kače je treba malo paziti, saj to je njihov dom. Pot se konča v Plominu, še enemu izmed biserjev Istre. Tudi to staro mesto je vredno obiska in sprehoda po njegovih ozkih ulicah ter ogleda obeh cerkev svetega Jurja. Na starješi stoji stari kamniti glagolički Plominski zapis, ki je po sreči ostal nepoškodovan v talijanskemu divjanju v teh krajih v času med obemi svetovnimi vojnami. Fotografi lahko v tem malem mestecu odkrijejo številne detaljčke. Tudi istrski specijaliteti v gostilni 'Dorina' so vredni podaljšanja bivanja v Plominu.
Darko Mohar