Dnevnik, 05.10.05: skoraj 40 kulturnozgodovinskih spomenikov in najmanj 50 naravnih znamenitosti
Raztreseni ostanki najhujših bitk
prve svetovne vojne
Na Bovškem je na ogled skoraj 40 kulturnozgodovinskih spomenikov in najmanj 50 naravnih znamenitosti
BOVEC - V jesenskih dneh vam predlagamo obisk Bovškega, kamor se lahko pripeljete prek gorskih prelazov Vršič (1611 metrov), Predel (1156) in Učja (650) ali z juga skozi Soško dolino. Izhodišče za raziskovanje številnih naravnih znamenitosti, obisk kulturnozgodovinskih spomenikov, preizkušanje zmogljivosti na planinskih poteh, rekreacijo na sprehajalnih in kolesarskih poteh ter uživanje v adrenalinskih športih je Bovec, središče zgornjega Posočja.
Kraj leži na nadmorski višini 460 metrov in se čisto po svoje spogleduje z alpskim podnebjem. Na Bovškem, gorati pokrajini v Julijskih Alpah, živi približno 1700 ljudi, imajo skoraj 2000 turističnih postelj in 500 mest v kampih.
Tokrat se bomo podali na obisk nekaterih kulturnozgodovinskih spomenikov. Cerkev sv. Urha v Bovcu leži na visokem platoju, do katerega vodi monumentalno stopnišče. Glavna fasada cerkve je oblikovana v neoromanskem stilu, v ladji cerkve pa najdemo ostanke stare gotske zidave. Cerkev Device Marije v Polju stoji v neposredni bližini bovškega kampa. Zgrajena je bila v 16. stoletju, notranjščino pa je v letih 1520-1540 poslikal Jernej iz Loke. V prvi svetovni vojni je bila cerkev močno poškodovana.
Dobra dva kilometra od Bovca, na križišču cest proti Predelu in Vršiču, je avstrijsko vojaško pokopališče, ob pokopališču pa obelisk iz rezanega kamna z napisom v nemščini, posvečen spominu na padle avstrijske vojake v letih 1915-1917. Med Bovcem in Klužami je vredna ogleda obnovljena cerkev sv. Lenarta, ki je bila zgrajena v 15. stoletju. V neposredni bližini, štiri kilometre od Bovca, je veličastna trdnjava Kluže. Sprva so tu v 15. stoletju zgradili leseno utrdbo, ki je preprečevala turške plenilne pohode na Koroško. Bovški glavar Georg Philipp von Gera je leta 1613 postavil nad globokim koritom reke Koritnice kamnito trdnjavo. Današnjo podobo je trdnjava dobila leta 1882. V kompleks trdnjave sodi tudi trdnjava Fort Hermann nad Klužami. Pot do nje je v začetnem delu vsekana v skalo in speljana skozi predor.
V Logu pod Mangartom predlagamo ogled spomenika in avstrijskega vojaškega pokopališča ter cerkve sv. Štefana, v vasi Strmec pa spomenika, ki ohranja spomin na tragedijo, ki je prizadela vas v drugi svetovni vojni, ko je 10. oktobra 1943 nemška kazenska ekspedicija ustrelila 16 moških ter v celoti požgala in porušila vas.
Približno kilometer pred mejnim prehodom na Predelu so ruševine avstrijske trdnjave in veličasten spomenik z litoželezno plastiko ranjenega leva, ki ga je dal postaviti cesar Ferdinand I. leta 1851 v spomin na junaške avstrijske branilce, ki jih je vodil stotnik Johann von Hermannsdorf v boju proti Napoleonovi armadi 15. maja 1809.
Ob cesti pri vasi Kal-Koritnica je spomenik partizanom, ki so padli na planini Golobar 26. aprila 1943 ob ustanavljanju Gradnikove brigade, v vasi Soča vojaško pokopališče avstrijskih vojakov, padlih na soški fronti, in cerkev sv. Jožefa, ki je bila sezidana že leta 1718. Leta 1893 so jo dogradili, leta 1944 pa jo je preuredil in v celoti preslikal Tone Kralj. S simboli je na svojstven način aktualiziral svetopisemske prizore. Zlasti je to vidno pri Križevem potu in boju nadangela Mihaela s satanom, kjer so sovražniki civilizacije (Hitler in Mussolini) prikazani kot božji sovražniki.
Rudarsko cerkev Device Marije Lavretanske v Trenti so zgradili leta 1690 grofje Attemsi, tedanji lastniki trentarskih fužin. Ob glavni cesti v Trenti je tudi vojaško pokopališče iz prve svetovne vojne, ob cesti pod botaničnim vrtom si velja ogledati spominsko ploščo, posvečeno gorskim vodnikom v Trenti, ob cesti, ki se pne na Vršič, pa je spomenik dr. Juliusu Kugyju, delo kiparja Jakoba Savinška.
Na Logu v Trenti je informacijsko središče Triglavskega narodnega parka, edinega narodnega parka v Sloveniji, kjer obiskovalci spoznajo naravne posebnosti Julijskih Alp in se spoznajo z bogato etnološko in kulturno dediščino doline Trente in Soče. V Infosredišču vas bodo seznanili tudi z legendo o Zlatorogu, pripovedi o človeškem pohlepu, domišljavosti pa tudi usodni moči ljubezni.
Jani Alič