Nejc Kuhar: Formula ena v turnem smučanju - Organizatorji so poskrbeli za spektakularno traso, ki je ob progo privabila več tisoč gledalcev.
Vertical race je res prava formula ena v turnem smučanju in spektakel tudi za gledalce. Organizatorji so poskrbeli za spektakularno traso, ki je ob progo privabila več tisoč gledalcev.
Štart je bil pomaknjen kakšen kilometer nižje od centra Verbiera. Traso so speljali skozi sam center mesta (navozili so sneg na ulice) in poskrbeli, da je skoraj kilometer trase potekal med hoteli z ogromnim številom navijačev ob progi. Iz Verbiera smo se nato usmerili na smučarske proge po katerih smo se povzpeli do območja Ruinettes na 2150 metrov. Celotna trasa je imela 847 metrov vzpona na slabih pet kilometrov dolžine.
Na štartu je bilo kar 86 članov in čutila se je velika napetost v zraku. Prava rokoborba je potekala že, ko so nas spustili v štartni prostor saj si je vsak želel izboriti čim boljši štartni položaj. Še huje pa je bilo po poku pištole in potrebno je bilo biti kar malo grd in stisniti kakšen komolček, sicer bi se hitro lahko znašel na tleh ali začelju kolone.
Najkrajšo je na štartu potegnil Klemen, saj mu je sotekmovalec iz smuč zbil kože, kar je pomenilo, da je štartal daleč za vsemi. Tempo je bil sicer navit od štarta in do Verbiera sem se samo trudil obdržati stik s tekmovalci pred seboj.
Skozi mesto sem nato začel pridobivati mesto za mestom in na smučišče sem prišel že med dvajesterico. Tudi začetek smučišča mi je ugajal, saj je bil nekoliko strmejši in prišel sem na mesta okrog deset. Vodilni so bili zelo blizu in nekako sem bil prepričan, da lahko pridem blizu petega mesta.
Še naprej sem se trudil, dodajal, spodbujal, tišal na svoji meji, a tekmovalci okrog mene se niso dali. V zadnjo strmino nas je tako v razmaku 20 sekund prišlo osem tekmovalcev med 5. in 12. mestom.
Res, da sem bil na repu te grupe, ampak želel sem si pridobiti vsaj še kakšno mesto. Prišel sem do devetega, nato pa me je v zadnjih dvajstetih metrih odrezalo, ratalo slabo in mimo sta priletel Francoza Gachet in Bon Mardion.
Z enajstim mestom sem vsekakor zelo zadovoljen in če bi mi ga pred prvenstvom kdo ponudil, bi ga zagotovo vzel. Letošnjo sezono sem vzel malo z rezervo, nisem imel pravih tekem in zato tudi pričakovnja niso bila visoka. Me pa zelo veseli, da sem tudi z nekoliko manj vložka, lahko povsem konkurenčen svetovni špici. Ker med prvih 30 je res malo kdo še, ki se s športom ne ukvarja profesionalno.
Na tekmi je konkurenco deklasiral Kilian Jornet, drugi je bil po odličnem zaključku Nemec Toni Palzer, tretji pa Italijan Lorenzo Holzknecht. Nastopila sta še dva Slovenca, Jure Šuligoj je svoj krstni nastop med svetovno elito končal na 53. mestu, Klemen Triler pa po težavah na štartu ni ujel svojeg ritma in končal kot 62.
V ponedeljek nas čaka nadvse zanimiva individualna tekma s 1700 metri višinske razlike v štirih vzponih in štirih spustih.