Janez Pikon: Novozapadli in globoki sneg prekriva grobove na vojaškem pokopališču 1. svetovne vojne na Rebru. Bele gomile tiho spomnijo naključnega popotnika na številna mlada življenja s »Špitala« prenesena v prezgodnje grobove položena. Simetrije grobov na griču le tem ne opraviči beli križ in vtisnjenih imen.
Bohinj je bil med prvo svetovno vojno (leto 1915 - 1917) pomembna baza v zaledju Avstro-Ogrske vojske. Bohinjska železnica je bila najvažnejša pot za oskrbovanje severnega dela Avstro-Ogrske 5. armade na Tolminskem mostišču, to je na delu bojišča med Mrzlim vrhom nad Tolminom in Lomom na Banjšicah. Novozapadli in globoki sneg prekriva grobove na vojaškem pokopališču 1. svetovne vojne na Rebru. Bele gomile tiho spomnijo naključnega popotnika na številna mlada življenja s »Špitala« prenesena v prezgodnje grobove položena. Od železniške postaje na Bohinjski Bistrici do Ukanca je bila speljana sprva vlečna in kasneje električna ozkotirna železnica za prevoz vojaškega materiala v visokogorje Krnskega dela fronte.
Na Bohinjski Bistrici sta od maja 1915 do konca 1917 leta delovali dve vojaški bolnici. V Zoisovem gradu je bila poljska bolnišnica številka 1506 (feldspittal no. 1506) v njej so zdravili ranjence. Kužne bolnike pa je sprejemala rezervna bolnica »balassa szarmat« (reserve spittal balassa szarmat), tako imenovani »Špital« pod Rebrom na Bohinjski Bistrici.Ranjence in bolnike so dovažali vlaki s Tolminskega mostišča, nekatere pa so pripeljali tudi z bojišča v Krnskem pogorju. Umrle so pokopavali na tem pokopališču od poletja 1915 dalje.
Posnetek s popisom grobov na vojaškem pokopališču Rebro nad Bohinjsko Bistrico in pokopališče v Ukancu iz 1. svetovne vojne, sem izdelal 17. oktobra 1999, ter podatke predstavil s tiskano zbirko v 166 izvodih, ki so hitro pošle. Na pokopališču je 297 označenih grobov
. V njih počivajo vojaki vseh narodov takratne monarhije, 202 vojaka sta pripadala pehoti, 55 vojakov je pripadalo tehničnim oddelkom in različnim službam, 19 je bilo topničarjev, za 12 vojakov ni podatka in še 9 ruskih ujetnikov. Simetrije grobov na griču le tem ne opraviči beli križ in vtisnjenih imen.
Vojaško pokopališče 1. svetovne vojne na Rebru (leto 1915 - 1917), južno tudi jugozahodno nad Bohinjsko Bistrico (skica grobov vzhod - zahod)
Zadnje preminule so pokopali ob koncu 1917 leta. Takrat sta se vojaški bolnici preselili bliže bojišču na reki Piavi.
Janez Pikon