Seniorji.info - Ivan Kos: Vandrovček iz DU Zagorje ob Savi po 48. letih zopet na najvišjem vrhu Avstrije, na Velikem Kleku oziroma Grossglocknerju.
Že dolgo sem si želel povzpeti na vrh, na katerega sem se povzpel že davnega leta 1965. Takrat sem bil v navezi vodiča iz PD Ljubljana Matica. Letos sem pridno »nabiral« kondicijo in čutil sem se sposobnega opraviti ta zahtevni vzpon.
V soboto, 10. avgusta, me je v Mojstrani čakal gorski vodnik Mitja Šorn. Ob pol dvanajstih sva se odpeljala. Peljala sva se do Lienza in dalje do gorske vasice Kals. Naprej pa po gorski cesti (plačilo cestnine) do parkirišča pri gostišču Lucknerhaus (1920 m).
Po 40 minutah hoje sva prišla do prve koče Lucknerhütte (2241 m).
Od tam naprej se pot nekaj časa zlagoma vzpenja. Po prečenju ledeniškega potoka, pa sva hodila po strmi stezi, ki se v ključih vzpenja proti Stüdelhütte (2801 m). Do koče sva prišla v slabih dveh urah. Tam sva prenočila.
Zjutraj ob pol šestih sva nadaljevala pohod. Najprej po položni kopni stezi, potem pa sva prišla na ledenik, kjer sva si nadela dereze in nadaljevala pohod po zmrznjenem snegu do skalne stene, kjer sva snela dereze in odložila pohodne palice. Med potjo sva dvakrat preskočila ledeniško razpoko. S pomočjo jeklenic in klinov sva se po zahtevni poti povzpela do planinskega doma Erzherzog-Johann-Hütte (3454 m). Do najvišje ležeče koče na Grossglocknerju sva hodila 3 ure.
Po kratkem postanku sva nadaljevala pot z derezami po snežišču za kočo. Najprej po položnem, potem pa po strmem ledeniku v ključih in prišla v strmi del Kleinglocknerja, kjer se je končala ledena steza. Tam sva snela dereze in jih skupaj s cepinom pustila ob poti.
Od tam se je začelo pravo plezanje po skalnih grapah in grebenih proti vrhu Kleinglocknerja. Na tem predelu je nekaj jeklenih palic in klinov z obroči, s pomočjo katerih vodniki zavarujejo naveze. To je zahtevna visokogorska ledeniška tura, za katero je potrebna dobra fizična pripravljenost, znanje uporabe cepina in derez.
Ko sva prišla na vrh Kleinglocknerja (3770 m) sva imela lep razgled po okoliških vrhovih in na vrh Grossglocknerja, kjer je že bilo nekaj planincev. Od tam se tudi lepo vidi planinski dom Erzherzog-Johann-Hütte (Adlersruhe) in razgledna ploščad Franz-Josefs-Höhe in pod njim ledenik Pasterze.
Od tam sva se spustila s pomočjo jeklenice na ozko sedlo med obema vrhovoma. Preostal nama je še zadnji strm vzpon do vrha.
Od koče do vrha Grossglocknerja (3798 m) sva hodila dve uri in pol. Občutki, da sem premagal tako zahtevno goro, so bili enkratni. Za mojih 71 let je bil to pravi podvig. Za primerjavo prilagam sliko izpred 48 let.
Razgledi z vrha so segali po Visokih Turah, do Julijcev, Dolomitov, francoskih in švicarskih Alp.
Vrnila sva se po isti poti.
Ivan Kos