Išči

Usposabljanje

Vaje, tečaji, šole (alpinistične, plezalne ...), posamezna posredovanja gorskih reševalcev, poučne vsebine, preventivne akcije, demonstracije ...
 
Usposabljanje

Objavljalci

Authors

Arhiv

Franci Savenc 1068 4

Bilten URSZR za 21.03.07

Enega so našli mrtvega - Predviden razvoj vremena – Razmere v gorah

Pomembnejši dogodki s področja zaščite in reševanja
21. marec 2007 - izvleček

Nekaj po 16. uri je posredoval helikopter Slovenske vojske z dežurno ekipo za reševanje v gorah in reševalci Postaje GRS Bovec in Tolmin na Mangartu. Iskali so alpinista, ki sta ostala zaradi slabega vremena v steni na višini okoli 2600 metrov že od nedelje, 18. marca. Enega so našli mrtvega na vrhu Mangarta, drugega pa še pogrešajo. Reševanje oziroma iskanje se bo nadaljevalo danes.

Predviden razvoj vremena

V sredo bo zmerno do pretežno oblačno in povečini suho.
V četrtek bo zjutraj delno jasno, ponekod po nižinah bo megla. Čez dan se bo pooblačilo. Proti večeru bodo na vzhodu manjše padavine, po nižinah v glavnem kot rahel sneg. Na Primorskem bo pihala burja.
V petek bo pretežno oblačno. Dopoldne bo še povečini suho, popoldne pa bodo padavine od vzhoda zajele vso Slovenijo. Po nižinah bo deloma deževalo.
V soboto bo oblačno z občasnimi padavinami. Zjutraj bo po nižinah tudi snežilo. Še bo pihala burja.

Opozorilo: Zaradi velike količine novega snega je v visokogorju Julijskih Alp velika nevarnost snežnih plazov.

Razmere v gorah

Od torka je v gorah po podatkih Agencije RS za okolje zapadlo le še nekaj centimetrov snega. Snežna odeja se je sesedala. Hitreje pod 1000 metri, višje pa je bilo mrzlo, zato se je v večinoma oblačnem vremenu sneg le počasi sesedal.
Severovzhodni in severni veter je delal zamete in opasti. Prožili so se številni manjši in posamezni srednje veliki plazovi.
V Julijskih Alpah je na 2500 metih do 250 cm snega, na 1500 metrih do 160 in na 1000 metrih okoli 50 cm. Drugod v naših gorah je na 1500 metrih do 70 cm snega, na 1000 metrih pa od 20 do 40 cm. Snežna odeja je mehka in rahla, pod 1000 metrih pa je sneg pomrznjen, čez dan pa se zmehča. V gorah je veliko zametov in opasti. Nevarnost snežnih plazov je 3. stopnje, v visokogorju Julijcev pa 4. stopnje, po petstopenjski lestvici.
Predvsem je nevarno v visokogorju, kjer je novi sneg slabo sprijet s podlago, ter na mestih z napihanim snegom.
Do petka ne bo več padavin. Ničla bo na nadmorski višini okoli 1000 metrov. Občasno bo tudi nekaj sonca. Zato se bo zlasti na prisojnih pobočjih ter pod 1000 metri snežna odeja hitreje sesedala in preobražala. Čez dan se bo ojužila, ponoči pomrznila. Višje v gorah bo sneg ostal suh in rahel. Nevarnost snežnih plazov se bo v visokogorju le počasi zmanjševala.

Pro-vreme: 7-dnevna
napoved vremena



ARSO: Vremenska napoved - splošna
ARSO: Napoved za Julijce
ARPA, za FJK, Jul. Alpe
FVG: o plazovih Jul+Kar


ARSO: Snežne razmere
Snežna odeja - višina
Razmere na smučiščih
Snežni telefon: kamere


Vreme.si: kamere


(8881);
Kategorije:
Informacije SLO Vse objave
Značke:
GRS informacije v2 vreme

4 komentarjev na članku "Bilten URSZR za 21.03.07"

Mitja Košir,

Gospod Štibernik skuša podtakniti tragični dogodek na Mangartu osamosvajanju slovenske gorske reševalne službe. Kot dolgoletni član PZS (in predsednik PD Grosuplje) se sprašuje, zakaj je nekoč gorskim reševalcem (menda zato, ker so bili še v PZS) reševanje uspevalo, zdaj pa (reševalci) postajajo nekakšna samostojna, iz planinskih mlinov izločena služba, ki menda nič več ne ravna po etičnih, ampak po nekakšnih uradniških pravilih?! Ne vem, kolikokrat je bil gospod Štibernik v tesnejših stikih z gorskimi reševalci? So mu kdaj pomagali? Je kdaj sam sodeloval z njimi?

Gorski reševalci so ne glede na takšne ali drugačne organizacijske posebnosti ljudje, ki vedo, kaj jim je naloga, vedo pa tudi, da lahko rešujejo le živi in zdravi, torej morajo paziti tudi na svoja življenja. Zlasti, kadar gre za povsem nemogoče razmere. Sicer pa naj gospod Štibernik pogleda na seznam tistih reševalcev, ki jim je pri njihovem delu gora vzela življenje. Ljudje smo na sploh pripravljeni obsojati gasilce, ker je hiša pogorela (so bili pač prepočasni), kaj pa gorski reševalci?

Ps.: Ob klicu na pomoč in takojšnjem ukrepanju: izjemno težavna Podgornikova smer v južni steni Mangarta pač ni ne zavarovana Slovenska ali Italijanska pot, čeprav sta v aktualnih snežnih razmerah tudi ti dve objektivno zelo nevarni in zahtevni. Klicu na pomoč se je med drugim odzval tudi avtor smeri in fantoma svetoval kako naj izplezata. Potem pa je udarilo vreme v vsej silovitosti. Ko bo država (če prav razumem gospoda Štibernika!?) osmislila in sprejela ukrepe, ki bodo vsem v gorah pomoči potrebnim zagotovili takojšnjo pomoč, bomo lahko vsi hodili po naših gorah brez skrbi. Nič nam ne bo treba razmišljati, nič paziti, nad nami bo bdel angel varuh (država, GRS?). Do takrat pa vsi, ki hodite v gore, to počnite v zavesti, da se na nekakšno samosvojo, iz planinskega občestva izstopajočo reševalno službo ne gre zanašati. V vse to res verjamete, gospod Štibernik?

Mitja Košir


Bojan Turšič,

"Po bitki so lahko vsi generali", oziroma nekako tako pravi pregovor.

In če zadevo pogledamo iz drugega zornega kota kot g.Štibernik, lahko izgleda povsem drugače.

Vremenska napoved že za nedeljo (predvsem za zahod) ni bila ne vem kako obetavna, za vnaprej pa so tako naši, kot tudi avstrijski in italijanski meteorologi napovedovali izredno poslabšanje. Močne ohladitve in obilo snega. In to so napovedovali že od preteklega četrtka naprej in to z veliko zanesljivostjo. Vsak, ki se je v nedeljo podal v gore, iz kakršnihkoli razlogov že, je moral biti z napovedjo seznanjen !

Prvi klic o težavah je bil prejet ob cca.18h. Kdaj točno sta izplezala na vrh ne vem. Upravičeno pa domnevam, da sta kot vrhunska alpinista bila telesno povsem primerno pripravljena. In da sta vedela, da najlažji in najhitrejši sestop iz gore vodi po italijanski poti. Glede poslabšanja vremena in glede sestopa po italijanski strani ju je konec koncev seznanil tudi g.Mrakič !

Vreme je bilo enako tako za alpinista kot za GRS. S tem, da je iz vrha gore do koče cca. 700m spusta, iz doline do vrha pa več kot dvakrat toliko vzpona. In če naj bi vremenske razmere dovoljevale reševalcem vzpon na vrh, so bile vsekakor primerne tudi za sestop (vsaj) do koče. Le zakaj se nista odločila za sestop, ko pa sta bila seznanjena z dejstvi ? Morda je utrujenost po težkem vzponu in pozna ura botrovala odločitvi, da je bolje prebivakirati noč in upati na helikopter ob zori. Kdo bi vedel ?

Razpravljati o temu, da so nekateri DOLŽNI izpostavljati svoje življenje, da bi pomagali drugim, pa se mi ob tej tragediji zdi odveč. Kajti poznam mnogo članov GRS in vem da so dali, dajejo in bodo dajali od sebe več, kot je realno pričakovati............


Franc Štibernik,

ALI JE BILO STORJENO VSE DA DO TRAGEDIJE NA MANGARTU NE BI PRIŠLO

Bilten URSZR za 18.03.07

V poznih popoldanskih urah sta se v steni planine Mangart na okoli 2600 metrov nadmorske višine zaplezala domača alpinista. Zaradi noči in slabega vremena reševalci Postaje GRS Bovec niso posredovali. Z akcijo reševanja bodo pričeli v ponedeljek.

Novice>Črna kronika>

Alpinista že od nedelje ujeta na vrhu Mangarta

ponedeljek, 19.03.2007 18:07

Tekst: Jani Alič

»Nekaj minut pred 18. uro sem dobil klic iz stene. Ker nisem mogel ugotoviti, kje natančno sta alpinista, ki sta poklicala na pomoč, sem se povezal z izkušenim alpinistom Petrom Podgornikom, ki dodobra pozna vse poti na Mangartu. Z njegovo pomočjo sta se uspela rešiti iz stene in prišla na vrh. Alpinistoma sem svetoval, da naj se poskušata ponoči spustiti po italijanski smeri v dolino, kajti napovedovali so slabo vreme. Odločila sta se za bivakiranje na vrhu,« je povedal načelnik bovške gorske reševalne službe Lado Mrakič.

Ko kot dolgoletni član PZS in kot predsednik PD Grosuplje ne morem biti tiho ob poročanju medijev in uradnih organov ki so po zakonu zadolženi za zaščito in reševanje.

Že prva dva sporočila ki jih citiram, Sta v meni zbudila dvom ali naša država še zagotavlja takojšno pomoč ljudem v stiski.

Za reševanje v gorah je to humano dejavnost opravljala gorska reševalna služba v okviru PZS. Če prebiramo članke o reševanjih v preteklosti bomo lahko videli, da so se reševalci odzivali takoj, ko so prejeli klic za pomoč. Ob neprimerno slabši opremi so se podajali na pot ne glede na vremenske razmere in tako rešili marsikatero življenje.

Da gorska reševalna služba ni več tista kot nekdaj smo lahko zaslutili, ko so reševalci pričeli izpostavljati, da morajo reševati tako imenovane mobi plezalce in opravičevati ne posredovanje z nemogočimi vremenskimi pogoji oziroma pričeli predlagati zaračunavanje stroškov reševanja »neodgovornim« obiskovalcem gora.

Po teh uvodnih pripravah so glavni akterji uspeli reševalce ločiti od matične PZS da bodo bolj samostojni. In kako se ta samostojnost kaže v tem primeru:

Ko prejmejo klic na pomoč namesto ,da bi takoj sprožili reševanje sami postanejo mobi reševalci. Kljub temu, da bi bilo v nedeljo še možno priti na vrh gore in varno pripeljati izčrpana plezalca v dolino (saj je najbrž vsakomur jasno, da po več ko 15 urnem plezanju in stresu zaradi napačnih odločitev ne moreš več trezno odgovarjati) in čeprav so bili tudi reševalci seznanjeni z bližajočim poslabšanjem, ne znajo oceniti resnosti situacije in raje prepustijo nesrečna mladeniča svoji usodi.

Prepričan sem, da bi bilo veliko reševalcev pripravljeno iti takoj na pot, če bi jih kdo pozval, zato je moje pisanje namenjeno tistim ki so odgovorni za reševanje v naši državi.

Mogoče se bo kdo zamislil in sprejel takšne ukrepe, ki bodo zagotavljali, da bo vsak, ki bo za pomoč zaprosil,to pomoč tudi takoj dobil, pa naj bo to v gorah ali kjer koli v naši domovini.

Naj bo tragični dogodek tudi spodbuda tistim reševalcem, ki se bodo organizirali pri PZS, da bodo svojim planinskim prijateljem priskočili na pomoč tako kot kot so to nekoč počeli njihovi predhodniki.

Želim si, da se kaj takega ne bi nikoli več ponovilo. Obiskovalci gora bodimo preudarni ,ko se odločamo za zahtevne podvige, saj se nikoli ne moremo zanesti , da nas bodo lahko reševalci v primeru potrebe tudi rešili.

Franc Štibernik - Predsednik PD Grosuplje


Katarina Majer,

Največji davek sodobne družbe je izguba občutka za odgovornost, mislim predvsem odgovornosti do samega sebe, še bolj pa sprejemanja odgovornosti za lastna dejanja.

Sprejemanje kakršnihkoli (ne samo tveganih) odločitev in razno početje ter hkrati prepuščanje lastne usode v roke drugim in računanje na druge (v smislu "mi bojo že pomagali, če mi ne bo šlo"), je največji idiotizem nasploh. In v to smer vzgajajo družbo tisti, ki kažejo s prstom na ljudi, ker niso bili pripravljeni dati svoja življenja za druge.

Nihče ni dolžan škodovati sebi (kaj šele umreti) za drugega. O tem se odloča vsak sam in ima vso pravico, kako daleč je pripravljen iti. Tudi katerikoli reševalec. Zagotovo pa ga nihče nima pravice obsojati zato, ker tega ni storil.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 2950

USPOSABLJANJE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.