Janez Pikon: Odločitev o gradnji Bohinjske železnice je bila sprejeta predvsem zaradi plavžarske industrije v okolici Trsta in železarske industrije na Jesenicah. 
Bohinjska železniška proga je 144 kilometrov dolg del sicer 717 kilometrov dolge železniške povezave Praga, Jesenice, Gorica in Trst. Zgrajena je bila med letom 1900 in 1906 kot povezava srednje Evrope z Jadranskim morjem. Podobno kot italijansko poimenovanje (Transalpina), tudi slovensko (Bohinjska proga) pogosto vključuje tako 89 km dolgo Bohinjsko (Jesenice-Gorica) kot 55 km dolgo Kraško progo (Gorica-Trst).
Prve zamisli o tej železniški povezavi datirajo v sedemdeseta leta devetnajstega stoletja. Poseben konzorcij, ki so ga ustanovili v Ljubljani, v tedanji kranjski trgovinski in obrtni zbornici, je namreč leta 1872 pripravil spomenico, v kateri so opozorili, »da je ozemlje nekdanjega Ilirskega kraljestva« slednje naj bi obsegalo največji del današnje Slovenije in pa tudi del tedaj še pretežno s Slovenci naseljenega današnjega zamejstva »po dograditvi Južne železnice (Dunaj - Trst, leta 1857) ostalo brez železniških povezav.
Polnih dvajset let so nato razpravljali o treh variantah (najkrajše proge do Mediterana) in »Loški« progi preko Ljubelja in Škofje Loke, ter v dolino Soče, o »Predilski« varianti iz Trbiža preko Predila ali skozenj in potem naprej proti jugu ter o Bohinjski progi, ki je bila realizirana 34 let pozneje.
Tako dolgo razpravo pred dokončno izbiro je opravičevala na kar so opozarjali zlasti geologi, izredna težavnost gradbenih del in to tudi v primeru, če bi progo izpeljali preko Trbiža, ob Savi Dolinki do Jesenic in nato ob Savi Bohinjki do Črne prsti, kjer naj bi se ta »bohinjska« varianta šele začela.
Odločitev o Bohinjski progi je bila sprejeta pod vplivom nemških veleposestnikov, predvsem zaradi plavžarske industrije v okolici mesta Trst in železarske industrije na Jesenicah.
Odločim se prehoditi Bohinjsko železniško progo od železniškega predora Karavanke do Bohinjskega predora in začnem v ponedeljek 17. maj 2017 na Hrušici v železniškem predoru Karavanke (08:24 min) ter nadaljujem po trasi in progi Bohinjske železnice v smeri Bohinjske Bistrice in železniških postaj, ki si sledijo, Jesenice, Kočna, Vintgar Blejska Dobrava, Podhom, Bled Jezero, Bohinjska Bela, Soteska, Nomenj in Bohinjska Bistrica (15:19 min) do Bohinjskega predora.
Vir: Wikipedija
Janez Pikon