Janez Pikon: Tretji december, med Bledom in Bohinjem vzhodno od Triglava se na višini 1300 m razteza marsikomu še neznana slikovita planota Pokljuka, zaraščena z lepim smrekovim gozdom. Les je prvovrsten in pri italijanskih lesnih izvoznikih, visoko cenjen. 
Gozdovi so v lasti države in skrbno negovani. Cela planota se deli v dva dela: Mrzli studenec in Rudno polje. Za izvoz lesa iz Pokljuke na Bled, je bila pred vojno zgrajena cesta. Le ta je lepo izpeljana do Mrzlega studenca in dalje na Rudno polje in so na njej že sedaj mogoče avtomobilske vožnje. Že večkrat se je razmotrivalo o potrebi podaljšanja te ceste do Bohinja. Zadnji čas se je za stvar pričela zanimati podružnica SPD za Bohinj, ki je o tem tudi zainteresirala merodajne kroge. V to svrho se je pred kratkim sestala komisija, ki so jo tvorili zastopnik banske uprave, direkcije šum in lokalni faktorji, da ugotovijo, kako naj se izvede podaljšanje, odnosno zgradba nove visokogorske avtomobilske ceste.
V poštev prihajata dve varianti. Podaljšanje ceste iz Mrzlega studenca čez Ogorelek, Koprivnik v Bohinjsko Češnjico, ali pa iz Rudnega polja preko Uskovnice v Srednjo vas. V obeh primerih znaša dolžina proge 12 km. Kakor izvemo, si je komisija osvojila traso Rudno polje - Srednja vas, kar je pač edino pravilno. Taka cesta bi ne služila samo tujskemu prometu, temveč bi prišli v poštev alpinski in drugi momenti, kakor izvoz lesa in lažje spravilo mlekarskih proizvodov iz višje ležečih planin.
Največ bi pa pridobil tujski promet. Kdo ne pozna idilične planote Uskovnice, ki je kakor nalašč ustvarjena za tujski promet! Obdana je od lepih smrekovih gozdov in razgled na Bohinjsko jezero je od tu naravnost očarljiv. Nje višina je 1000 m nad morjem. Tu bi se dalo ustanoviti krasno visokogorsko letovišče. Za nervozne in rekonvalescente bi bila Uskovnica pravi raj. Saj spodaj v dolini ob mirnem Bohinjskem jezeru, kjer se je poprej slišalo kvečjemu potrkavanje zvoncev pasočih se krav, ni več tistega odpočitka kot nekdaj: tam je postalo vse bolj živahno in veselo - Bohinj se modernizira. Slediti pač mora razvoju časa, ako hoče uspevati. Zato je treba misliti tudi na take letoviščarje, ki si žele samo mir, za kar bi bila Uskovnica najprimernejša. Uskovnica bi bila tudi izhodišče turistom na Triglav. V dveh urah hoda se doseže Kredarico ali Aleksandrovo kočo. Les iz Rudnega polja bi se zaradi zmanjšane oddaljenosti dalo bolje vnovčiti.
Razvidno je, kako bi bila cesta, ki bi usmerjala promet proti Bohinjskemu jezeru potrebna. Odveč bi bilo o tem še razpravljati. Željno pričakujemo, da bi videli kaj kmalu drveti avtomobile preko lepe Pokljuke v okoliš Bohinjskega jezera. Pri tem pa ne smemo pustiti iz vidika, da je istotako potrebna zgradba ceste Koprivnik - Bohinjska Češnjica. Čeravno bi imela taka cesta bolj lokalen pomen, služila bi pa ravno tako dobro tujskemu prometu. Kdo ne pozna podjetne in narodno zavedne Koprivnikarje. To ljudstvo pač zasluži, da se ga upošteva. Že Avstrija je Koprivnikarjem obljubila cesto, a jo nimajo še danes.
Jutro, 4. december 1932
Kod naj teče nova cesta od Bleda do Bohinja
Jutro (1932): Koprivnik, 8. decembra.
V nedeljski številki »Jutra« je bil iz Bohinja objavljen daljši članek o potrebi gradnje planinske ceste Bled-Bohinj. Da je gradnja ceste, ki bi vezala Bled z Bohinjem preko Pokljuke in gorskih vasi potrebna, se seveda povsem strinjamo, ni nam pa všeč varianta Bled-Mrzli studenec-Rudno polje-Srednja vas, za kar se je menda komisija že odločila.
Če bi se zgradila ta varianta, bi prebivalci gorskih vasi Koprivnika in Gorjuš od te ceste le bore malo imeli. Cesto gradimo vendar v prvi vrsti zato, da služijo zboljšanju prometnih prilik krajev, ki so tu stalno naseljeni, in ljudem, ki v teh krajih stalno žive. Ceste so potrebne v prvi vrsti za nujno potrebna gospodarska dela, zlasti za eksploatacijo ogromnih gozdov, za prevoz mlekarskih izdelkov iz planinskih vasi v nižinske trge, mesta, letovišča in industrijska središča. Šele v drugi vrsti naj so gradijo ceste za pospeševanje tujskega prometa, za ljudi, ki ne bivajo stalno v naših krajih. Mi moramo graditi ceste v takih smereh da bodo ustrezale domačemu gospodarstvu in obenem povzdigi tujskega prometa, za kar pa je nameravana cesta, ki bi se potegnila z že obstoječe ceste z Rudnega polja navzdol v Bohinjsko Srednjo vas mnogo predolga in bi sličila desni roki, ki se steza v levi hlačni žep. Sedanja cesta, ki vodi na Mrzli studenec in do Rudnega polja, je mnogo predolga in se povsem izogiba planinskih vasi Koprivnika in Gorjuš, ki se že dolga leta borita za nujno potrebno cesto z Bleda preko Bohinjske Bele, Gorjuš, Koprivnika, Podjelja, Bohinjske Srednje vasi do Bohinjskega jezera. Sedanja cesta na Pokljuko pa dela ogromen ovinek.
Pravi vzpon v gorovje se začenja nad vasjo Krnico, kamor je z Bleda dobro uro hoda.
Od Mrzlega studenca do Koprivnika pa je zopet dobro uro hoda nizdol, tako da bi bila ta varianta še enkrat daljša kakor ona Bled-Bohinjska Bela-Koprivnik, ki je že zdavnaj projektirana in smo mnenja, da naj se obstoječa cesta na Pokljuko podaljša od Rudnega polja nizdol do Bohinjske Srednje vasi, za nas Koprivnikarje in Gorjušce pa naj se zgradi cesta Bled-Bohinjska Bela-Gorjuše-Koprivnik, tu pa naj se razdeli na dva odcepa, prvi navzgor na Mrzli studenec Rudno polje drugi navzdol čez Podjelje, Češnjico, preko Srednje vasi do Bohinjskega jezera. Kajti mi potrebujemo dobro cesto od blejske strani kakor gravitirajo naše vasi do katerih vodijo sedaj silno slaba in strma pota.
Pisec nedeljskega članka »Cesta Bled-Bohinj« ne pozna dobro krajevnih prilik, ker bi sicer ne trdil, da je s planine Uskovnice najlepši razgled na Bohinjsko jezero.
Pač pa je edinstven razgled od Gosopodovca navzdol na obe bohinjski dolini za smaragdno zelenim ozadjem jezera. Z dograditvijo zgoraj navedenih variant bo ustreženo gotove vsem, ker bodo pota vodila od Koprivnika navzgor do Mrzlega studenca in Rudnega polja po prostranih senožetih in ogromnih smrekovih gozdovih, katerih bi se dali ustanoviti krasna visokogorska letovišča in sanatoriji za bolne na pljučih in živcih, ki bi imeli tukaj popoln mir, čist zrak, dosti sonca in lepe izprehode.
Volk je bil: Iz Gorenjskega se nam piše kteri je blizo 3000 goldinarjev škode storil, pred 10 dnemi na Gorjušah zjutraj ob 5-tih ravno, ko je nekega psa trgal, ustreljen. Lovec ga je potem kazal po Bohinju, Bohinjski Beli, Gradu, Radovljici, itd.; Strašanska zverina vaga 84 n, pravijo, da je od 10 - 12 let star. Plačo bo pa lovec, ki ga je usmrtil, dobil prav obilno, dajejo mu ljudje prav radodarno po 1 goldinar ali mernik žita; zneslo bo vse nad 300 goldinarjev. Le 2 šreteljna je dobil skozi pljuča proti srcu, pa je bil mrtev v četrti ure.
Na Javorniku so ga odrli, in ga mislijo poslati na Dunaj; mi pa pravimo, da bi se bilo spodobilo ga podariti Ljubljanskemu muzeju.
Vir: časnik Slovenec, 13. decebmer 1873
Vir: časnik Jutro, 9. december 1932
Janez Pikon