Večer, Narava, gore - Gabrijel Toplak: Več kot 40 udeležencev posveta je prisluhnilo petim predstavitvam strokovnjakov iz Planinske zveze Slovenije, Gorske reševalne zveze Slovenije in Triglavskega narodnega parka.
Preventiva in mobilne navigacijske naprave v gorah so bile rdeča nit 8. strokovnega posveta Gore in ljudje pred dnevi na Igu, ki so ga za strokovnjake in obiskovalce gora pripravili Planinska zveza Slovenije, Gorska reševalna zveza Slovenije ter njun skupni odbor Gore in varnost v sodelovanju z Upravo Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Več kot 40 udeležencev posveta je prisluhnilo petim strokovnjakom, ki so med drugim želeli analizirati stanje na področju uporabe mobilnih navigacijskih naprav v gorah in dileme, ki se porajajo ob tem. Slušateljem so predstavili tudi analizo gorskih nesreč v letošnjem letu in posamezne primere, hkrati pa so udeleženci in predavatelji izmenjali izkušnje, vzpostavili nove ter utrdili obstoječe strokovne vezi.
Gibanje v neznanem svetu
Strokovni sodelavec PZS, alpinist in gorski reševalec Matjaž Šerkezi je o uporabi mobilnih navigacijskih naprav in aplikacij v planinstvu dejal, da obiskovalcu natančno določijo položaj ne glede na čas, višino ali vreme (megla, tema ...), torej ponujajo možnost gibanja v popolnoma neznanem svetu. "Uporabnika naprava natančno usmerja k določenemu cilju in mu med potjo omogoča snemanje poti, določanje pomembnih točk, prikazovanje reliefa v 3D-obliki in s tem možnosti vrnitve k izhodišču oziroma vnaprejšnje predvidevanje konfiguracije terena, možnost spremljanja poteka hoje, oddaljenosti od cilja in izrisa višinskega profila za nadaljnjo obdelavo," je pojasnil Šerkezi in nadaljeval, da imajo navigacijske naprave tudi slabosti. Mednje lahko po njegovih besedah štejemo avtonomijo baterije, pokritost terena z gozdom (listavci, rušje) in ozke doline, soteske, vintgarje, ki omejujejo signal in onemogočajo natančno sporočanje pozicije. Srečujejo pa se tudi z neusklajenostjo s planinskimi kartami zaradi nenatančnih meritev in napak, napačnimi pozicijami predmetov v digitalni karti (planinske koče ...), občutljivostjo za mraz, udarce ali prah. Sogovornik še poudarja, da je treba imeti v primeru uporabe pametnega telefona za GPS-napravo naloženo tudi aplikacijo s kartami.
Mobilna informacijska točka za ozaveščanje
Dr. Jože Rovan, markacist inštruktor v Planinski zvezi Slovenije, je med drugim razložil, zakaj je potreben digitalni prikaz planinskih poti, ki se raztezajo po vsej Sloveniji v dolžini prek 9000 kilometrov. "Potreben je predvsem za načrtovanje del markacistov na terenu, pripravo skrbniških pogodb v skladu z določili zakona o planinskih poteh, izdelavo planinskih kart Planinske založbe PZS in druge kartografske produkte, ki vključujejo planinske poti. V prihodnje pa lahko pričakujemo še višjo stopnjo zajetja, ki je že sedaj vsaj 90-odstotna, popolno GPS-izmero poti, planinske karte za celotno Slovenijo, prikaz mreže planinskih poti na spletu in osebnih računalnikih, GPS-sprejemnikih in tablicah," je dejal Rovan. Iztok Butinar iz TNP je predstavil mobilno informacijsko točko (sodobno predelano in opremljeno vozilo), ki je na voljo od maja letos ter skuša na zanimiv in izviren način približati TNP obiskovalcem. Dodal je, da bo letošnja zima namenjena tudi preventivnim nalogam ozaveščanja obiskovalcev gora pri varnejšem gibanju v zimskih razmerah, kot nadgradnja oziroma podpora na terenu obstoječi internetni strani http://www.plazovi.info, kjer se trudijo lokalno predstaviti nevarnosti snežnih plazov na območju TNP. Jani Bele, predsednik Komisije za informiranje in analize GRZS, pa je udeležencem posveta na dejanskih primerih predstavil uporabo GPS pri reševalnih in iskalnih akcijah ter obenem poudaril, da se je okoli 70 odstotkov nesreč zgodilo pri planinskih dejavnostih, 30 pa pri drugih dejavnosti v gorskem svetu ali tam, kje so gorski reševalci s svojo tehniko in znanjem najbolj usposobljeni za reševanje. "Gorski reševalci so do dneva tega posveta izvedli že 395 reševalnih akcij, v njih pa je bilo udeleženih okoli 410 ponesrečencev. Smrtnih žrtev je bilo 28, med njimi 14 tistih, ki so se ponesrečili med opravljanjem planinskih aktivnosti. Najpogostejši vzroki nesreč v gorah so še vedno padci in zdrsi, bodisi zaradi premajhne psihofizične pripravljenosti ali neustrezne opreme," pravi Bele.
Gabrijel Toplak