Dnevnik - Jani Alič: V Veliki ledeni jami Paradani v Trnovskem gozdu (občina Nova Gorica) je potekala tridnevna mednarodna reševalna vaja.
Primorske novice: Pri reševanju ne gledajo na denar
V njej je sodelovalo 140 jamarjev - reševalcev iz Slovenije in Hrvaške, policija, ekip civilne zaščite, prve medicinske pomoči, gasilcev in helikopterja Slovenske vojske, v simulaciji nesreče pa so reševali jamarja, ki se je ponesrečil 500 metrov globoko v jami.
Jani Alič
Pri reševanju ne gledajo na denar
Primorske novice - Ana Cukijati: Včeraj se je na Mali Lazni pri Lokvah na Trnovski planoti končala tridnevna mednarodna jamarska reševalna vaja Paradana 2013. To je bila letošnja največja tovrstna vaja v Sloveniji, ki je hkrati osrednji dosežek projekta Evropske unije Proteus. Tega izvaja Jamarska reševalna služba (JRS) v partnerstvu s Hrvaško gorsko reševalno službo (HGSS).
MALA LAZNA - Velika ledena jama v Paradani na Mali Lazni je bila od petka do nedelje verjetno najbolj obiskana do sedaj.
Slabi pogoji, dobro usposobljeni
Kar 143 članov različnih služb je namreč sodelovalo pri uspešnem reševanju poškodovanega jamarja iz približno 500 metrov globoke jame, vdornice, s strmim vhodom, ozkimi predeli in številnimi kratkimi brezni. Ob nizki temperaturi, ki se v jami giblje med 0 in 4 stopinjami Celzija, v jami ni svetlobe, prav tako ni nikakršnih signalov za komunikacijo. Vse našteto torej dokazuje, da je šlo za izredno zahtevno vajo, s katero so ugotavljali in preverjali usposobljenost domačih ter hrvaških jamarjev. “To jamo smo za mednarodno vajo izbrali zato, ker v njej trenutno poteka več raziskav, poleg tega pa smo želeli naše delo preveriti v eni izmed najzahtevnejših jam pri nas,” je pojasnil dr. Maks Merela, vodja projekta Proteus. V sklopu pol milijona “težkega” dve leti trajajočega evropskega projekta so izvedli več usposabljanj, raziskav izbranih jam, izdali so različne brošure ter osveščali mladostnike o nevarnostih v jamah. “Mednarodna vaja je ena izmed zadnjih aktivnosti projekta, ki se ob koncu leta zaključuje, velja pa za največji in najzahtevnejši zalogaj znotraj Proteusa, na katerem skupaj sodeluje 195 pripadnikov različnih enot, služb, sestavov in organizacij,” je še dodal.
“Zategni vlečno!”
Da je jamarjem in jamarkam v treh dneh uspelo na površje potegniti ranjenega jamarja, so se pri delu v skupinah redno izmenjevali in delali po etapah. V jami so bili nepretrgoma tudi po 20 in več ur, zato je bil počitek zanje ključnega pomena. Zvezo med jamarji ter bazo in štabom so na brezsignalnem območju vzpostavili preko sistema ZA-RE, sicer pa je levji delež pri vzpostavljanju satelitskih povezav opravilo vozilo za zveze in informacijsko podporo, s katerim upravljajo pripadniki novogoriške civilne zaščite.
Celotno vajo so s prenosom video sistema tudi posneli. Tako so lahko v štabu ves čas spremljali delo jamarjev, med katerimi jih je bilo 20 iz Hrvaške. Bivake so postavili na treh točkah v jami in v njih zagotovili primerno bivanjsko temperaturo.
Med reševalci je bilo tudi medicinsko osebje, njihova naloga je bila ustrezna oskrba poškodovanca. “Ob šoku, ki jamarja doleti v tako nevsakdanjih pogojih poškodbe, moramo biti izredno pozorni tudi na podhladitve in jih preprečiti,” je povedal Tomaž Klinar, jamar in zdravnik. Pri nas imamo za tovrstna jamarska reševanja usposobljena le dva zdravnika jamarja.
Vas v vasi
Na Mali Lazni so za potrebe mednarodne reševalne vaje postavili pravo malo naselje s šotori za različne dejavnosti. Od tistih, v katerih so se pripadniki različnih služb prehranjevali in prenočevali, do tistih, v katerih so potekale pomembne “zunanje” aktivnosti vaje. Pri postavitvi “naselja” so sodelovali predstavniki civilne zaščite iz regije, ki so z enoto za postavljanje začasnih bivališč akterjem v vaji omogočili optimalne pogoje za bivanje.
Ana Cukijati