Na sonce iz sivine doline.
Sonce počasi topi oblačnost in prvo modrino ugledava, ko zavijeva na cesto, ki pelje skozi Črno in se počasi vzpenja proti Črnivcu, a jo še pred njim zapustiva in pripeljeva na prelaz Volovljek in mitnice. Imava letno karto za parkiranje in lahko nadaljujeva previdno vožnjo po cesti, kjer so dela še v teku ter se ustaviva na praznem parkirišču Za Ušivcem. Smukneva v pohodno obutev in oprtana z nahrbrtniki narediva prve korake po poti skozi gozd.
Po nekaj minutah hoje doseževa cesto, ki jo kmalu zapustiva s hojo po pobočjih, kjer naletiva na prve poprhe snega. Hodiva v smeri Bukovca in prideva do prvih bajt na planini Dovja raven. Sem ter tja uzreva nekaj cvetov sviščevca, ki še kljubuje hladnim nočem, drugega cvetja ni več na vidiku. Pot nadaljujeva z vzponom na bližnjo vzpetino, ki je morda Mala griča ali pa tudi ne. Na vrhu je klopca s pogledom na planoto od Bukovca preko Velikega stana na Gradišče, pa tudi nekaj vrhov gora ne uide najinim očem. Zaradi bodeče žične ograje ne moreva iti na drugo stran griča in zato se spustiva ob ograji do prehoda.
Prestopiva in hodiva po pobočjih Dovjih grobov, kjer so še zaplate prvega snega v Tiho dolino. Pred opuščeno razvalino bajte nekdanjega smučišča Male vlačice pričneva vzpon po pobočju, prečiva cesto iz Mačkovega kota, greva mimo redkih macesnov po grebenih vzpetin, stopiva s stezice na kolovoz in greva mimo vrtač in jame Vetrnica na razgledno vzpetino, kjer narediva odmor.
Pod nama je manjša ravnica in nad njo pobočje Koritnega vrha, kjer je več dreves in ruševja in nič ne kaže, da bi vrh bil razgleden. Uživava v lepem razgledu na kup vrtač v okolici, na Zeleni rob z Gradiščem kot na visoke gore Kamniško-Savinjskih Alp in ni nama žal, da tokrat hodiva po planoti po drugih nekoliko manj obiskanih poteh kot običajno. Po prigrizku in pijači se odpraviva na kratek sprehod do naslednjega vrha.
Spustiva se na ravnico, kjer je kopica korit z vodo. Sklepava, da so le ta dala ime 1648 m visokemu Koritnemu vrhu. Sprva hodiva po golem pobočju, nato med ruševjem do vršnjega grebena, po katerem gre stezica in naju privede na sam vrh z lesenim križem. Nekateri pravijo, da je gora, a to ni, je le vzpetina ali grič na planoti Velike planine in okoli vrha se bohoti ruševje. Stezica vodi z vrha tudi na severno stran v smeri Velike jame in planine Konjščice, midva pa si ogledava okolico in se nato po poti vzpona spustiva nazaj na ravnico z nekaj snega in seveda kopico naravnih korit z vodo.
Hodiva v primernem neprehitrem tempu do bajt Na jamah, kjer so bajte - vikendi z lepimi razgledi in po njihovem ogledu stopiva po planinski cesti do Zelenega robu ter se mimo gostišča pod Purmanom povzpneva na severno razgledišče Gradišča s prekrasnimi pogledi na osrednje Grintovce.
Z nekaj koraki navzdol sva na ravnici, kjer je umetelno položeno srce iz kamenja. Z ravnice greva še malce navzgor do rože gora, plošče z začrtanimi smermi in imeni gora in krajev. Z najvišje točke planote na 1668 m imava prekrasni pogled na Veliki stan s kapelico, na vzpetine vse naokoli z Rogatcem, Lepenatko, Kranjsko rebrijo in Menino planino v ozadju.
Po nekaj minutah zapustiva vrh in greva v zavetrje pod njim, kjer narediva še en premor tako za okrepčilo kot počitek pred zaključnim delom poti.
Lepo je na planini, a tišino prekine znani glas. Pustiva, da izveni, ko se pohodnika v razgovoru povzpneta na vrh Gradišča, midva pa odkorakava proti bajtam Velikega stanu, kjer greva mimo lepe večje kotanje s snežnico in pejsažom gora od Planjave do Dleskovca v ozadju. Vse kotanje na planoti so napolnjene s snežnico in počutiva se tako, kot bi hodila med stotnijo majcenih jezerc, enkratno in čudovito. Noge naju ponesejo po pobočju navzdol in mimo še enega naravnega zbiralnika vode na drugo stran Tihe doline, kjer presenečeno uzreva pod nogami prekrasni cvet modrega svišča. Pot nadaljujeva z vzponom do velike kotanje z rjavo vodo in do Stovniških bajt na Dovji ravni, kjer zaključiva svoj pohodni krog in stopiva do ceste in po njej do izhodišča ture.
Spet sva na parkirišču Za Ušivcem, kjer je sedaj že nekaj avtomobilov. toda ni videti pohodnikov. Pospraviva pohodno opremo, rahlo utrujena sedeva na udobna sedeža in se odpeljeva dolini naproti.