Črnuški AO - Špela Premzel: ... z jasnimi cilji najboljših
Tako, imena novih tečajnikov so znana in prvo preizkušnjo smo tudi opravili. Po besedah vodiča Jurija – z odliko!
Pisanje prispevka je bilo dodeljeno meni in glede na prigodo našega ravnatelja, ki bo zaenkrat ostala »med prisotnimi na turi«, mi je v čast, da podelim z vami svoje občutke.
Zjutraj smo se z avti zapeljali do Jermance, pot nadaljevali v meglo, kjer je bil zelo lep razgled na partnerja pol metra pred tabo, ki si ga moral, po napotku Matjaža, imet na očeh in pripeljat nazaj v dolino.
Jurijevo brezpotje se je hitro začelo na levo po hribu strmo navzgor, s tempom, ki smo mu nekateri, govorim zase, komaj sledili, ampak glede na navodilo Jurija o jutranji »nič (zapisano z besedo!) minutni« zamudi, si je ustvaril nek rešpekt, tako da ni bilo pritoževanj. Hitro smo bili premočeni, zaradi megle in mokre trave pod nogami.
Po dobri uri vzpona smo s čudovite gozdne potke, prišli na za kratek čas na markirano pot, ki nas je peljala do Pastircev. Tukaj smo imeli čas za požirek vode in prav vesela sem bila, ko smo spet zavili s poti kar med borovce, ki so bili polni kapljic, tako da smo doživeli pravo jesensko osvežitev. Za ovinkom pred spustom pa nas je čakala nagrada, ki je poplačala ves dosedanji trud, razgled v dolino in na Kamniški Dedec, sonček in Grapo pred nami, ki nas je čakala. Čudovito, res waaa!
Pot smo nadaljevali strmo navzdol, da smo izgubili par sto metrov višine, ker smo po Jurijevo bili že preblizu cilja. Haha! Pred Grapo za Vratam smo dali na glavo čelade, pospravili palice in tukaj se je šele začela naša prava preizkušnja. Iz ozadja je bilo slišat: »Zdaj se bo vidlo, če ste iz pravega testa!« Pa naj na tem mestu še komentiram izjavo, ki je bila nagrajena z avtorstvom tega prispevka, zaradi odgovora o izvoru imena Grape za Vratam. Tako kot se verjetno marsikomu zastavi vprašanje »zakaj za VratAm« se je tudi meni in se je tudi nekomu na naši turi. Poiskala sem odgovor, ki pa je žal napačen.. tudi, če se sliši zanimivo ime ne izvira iz tega, ker bi si pastirci dajali ovce za vrat, ampak pač gre za domače narečje. Grapa za Vratam je star pastirski prehod in se tako imenuje, ker je nad njo vratasto sedlo na Movzini, s katerega je prehod proti Planjavskim zelenicam.
Pot po Grapi je bila za mene užitek, saj smo bili v skali in potrebno je bilo priti do vrha, po nekod po vseh štirih. Bolj kot smo se vzpenjali, bolj je postajalo mokro od megle, ki je zakrila sonce in s tem tudi previdnost na vsakem koraku, ni bila vprašanje, ampak obveza. Kljub premočenim rokavicam in skoraj vijoličnimi prsti od mraza je nasmeh na obrazu ostajal. Pogled na zaledenele skale in rastline oblečene v led me je grel in polnil z energijo.
Ko smo prilezli iz Grape nas je čakalo še približno tristo metrov vzpona. Po premaganem zadnjem, v travo oblečenem vzponu, smo se povzpeli do Sukalnika, na markirano pot, kjer si je Jana oddahnila, da nismo zašli.
Zadnjih dvajset minut smo tako hodili po snegu in dosegli vrh Planjave in s tem tudi zasluženo malico.
Siti smo se odpravili proti dolini skozi Repov kot in malo po spustu čez Srebrno sedlo se je megla spet razkadila in odprl se je pogled na Zeleniške špice na levi in na steno s Sobotno smerjo na Planjavo na desni in dolino pod nami. Waaaaa... brez besed, oči so se mi kar zasvetile.
Po prihodu nazaj v gozd nas je Jurij peljal še do tolmunčkov, kjer nam je Matjaž demonstriral kaj NE početi na romantičnem zmenku, če bomo izbrali to lokacijo. Sam jo je tudi priporočal in je brez heca top. Mislim, da se je znašla še na seznamu romantičnih kotičkov koga drugega, ne samo na mojem, o podrobnostih dogodka pa mogoče v prihodnjem prispevku.
Naša tura se je bližala koncu, a ne zaključku čudovitega dne. Po sestopu in prihodu v dolino je v Kamniški Bistrici dal piko na »i« Rado Kočevar, ki nas je s svojim predavanjem odpeljal v zgodovino. In res vsaka čast takim podvigom.
Večer smo zaključili v stilu, z rokerji skupine San Diego in seveda nazdravili naši prvi in vsekakor ne zadnji skupni turi.
Hvala ČAO-ci za krasno soboto - pa kdo si ne bi želel postati član vašega ferajna.
Špela Premzel