Večer, Narava, gore - Gabrijel Toplak: Načelnik GRS Maribor Ljubo Hansel trdi, da sta znanje in opremljenost slovenskih gorskih reševalcev na vrhunski ravni, vendar ju je treba sproti obnavljati in nadgrajevati.
Postaja Gorske reševalne službe (GRS) Maribor deluje v okviru Gorske reševalne zveze Slovenije (GRZS) in je ena od 17 društev in postaj pri nas. Šteje 37 gorskih reševalcev in pripravnikov GRS ter 168 reševalcev sodelavcev in drugih članov. Humanitarno delo opravljajo v Mariboru, Slovenski Bistrici, Zrečah, Mislinji, Slovenj Gradcu, Radljah ob Dravi, Ribnici in Lovrencu na Pohorju, Selnici ob Dravi ter Rušah, manjša skupina pa izvaja reševalno službo tudi na smučiščih Golte.
Znanje in opremljenost na vrhunski ravni
Kot je povedal načelnik Ljubo Hansel, največ reševalnega dela opravijo med dežurstvi na raznih prireditvah in organiziranih smučiščih, rešujejo pa tudi ponesrečene turiste in planince na težko dostopnih terenih Pohorja, Kozjaka in celotne severovzhodne Slovenije. Med drugim se vključijo v iskanje pogrešanih ljudi, rešujejo pa tudi ponesrečene padalce, gorske kolesarje in druge, ki zaidejo v težave na težko dostopnih mestih. "Da bi obdržali takšen nivo, se moramo nenehno izpopolnjevati, uriti in skrbeti za ustrezno opremljenost." Pred kratkim so se udeležili mednarodne vaje reševanja s sedežnice v sosednji Avstriji. Sodelovalo je več kot 140 gorskih reševalcev. Člani Društva GRS Maribor - gorski reševalci in reševalci sodelavci - namreč vsako leto pred zimsko sezono izvedejo več obnovitvenih usposabljanj iz reševanja na žičnicah ter smučiščih, predvsem zato, ker morajo znanja sproti in stalno obnavljati ter dopolnjevati, če želijo hitro in strokovno pomagati ponesrečenim.
"Žičničarji morajo v skladu z veljavno zakonodajo zagotoviti reševanje z žičnic, kar je definirano v obratovalnem dovoljenju za vsako žičnico posebej oziroma za sedežnice, krožne kabinske in nihajne žičnice, s katerimi se prevažajo potniki. Reševanje sicer zagotavljajo s pomožnimi sistemi žičnic in zaposlenimi, vendar če tem ne uspe zagotoviti hitrega in kvalitetnega reševanja, morajo v reševanje vključiti tudi druge službe zaščite in reševanja, med katere sodi GRS. Reševanje z žičnic mora lastnik žičnice za vsako napravo posebej definirati v načrtu reševanja iz žičnice, ki ga uskladi s službami zaščite in reševanja za morebitno sodelovanje," pojasnjuje Hansel in poudari, da jim usposabljanje v tovrstnem reševanju pride še kako prav, saj že 60 let izvajajo reševanje na območju Pohorja.
Nabiranje izkušenj v domačem okolju
Usposabljanje poteka po usklajenem programu, ki ga predpisuje GRZS, reševalne vaje pa izvajajo vsako leto predvsem na Pohorski vzpenjači in sedežnicah. "Slednje nam je prišlo prav pri zadnjem večjem reševanju, ko je padel steber Pohorske vzpenjače in je ta obstala. V zadnjih letih so se sicer zgodile nesreče tudi na nihajni žičnici na Golteh in na Voglu, kjer so pri reševanju sodelovale ekipe drugih društev GRS, medtem ko je zadnja reševalna intervencija na Mariborskem Pohorju potekala na sedežnici Stolp, kjer so reševanje izvedli delavci upravljavca, med katerimi so bili naši člani," pojasnjuje načelnik. Reševanje z žičnic poteka po natančno določenem načrtu, v katerem so definirani vsi ukrepi upravljavca, še preden ta preko regijskega centra za obveščanje aktivira pristojne službe zaščite in reševanja. "Reševanje, v katero se aktivira tudi ekipa GRS, ki izvaja reševanje usklajeno z drugimi enotami zaščite in reševanja, pa vodi pooblaščena oseba upravljavca, medtem ko potnike rešujejo z žičnic s pomočjo vrvne tehnike. Reševalci se preko stebrov spustijo po jekleni vrvi žičnice do kabin ali sedežev in spustijo posamezne potnike na tla. Tam jih pričakajo reševalci, ki jih pregledajo in pospremijo v zbirni center, kjer se evidentirajo, pregleda jih zdravnik, po potrebi pa se jim ponudi medicinska ali psihološka pomoč."
Oprema za reševanje z žičnic je posebej predpisana in jo imajo žičniške naprave v sklopu svoje opreme. "Tudi enote GRS imamo svojo osnovno opremo, s katero izvajamo usposabljanja reševalcev. Pri reševanju iz višine (žičnice) lahko sodelujejo le licencirani gorski reševalci, zato v našem društvu poleg predpisanih pogojev za licenciranje pri GRZS morajo reševalci opraviti vsako leto vajo iz reševanja z žičnic pod vodstvom inštruktorjev GRS," dodaja sogovornik in sklene, da izkušnje pridobivajo tudi z rednimi seminarji inštruktorjev GRS, sicer pa sodelujejo še s tujimi gorskimi reševalnimi službami preko mednarodnega združenja IKAR.
Gabrijel Toplak