Večer, Črna kronika
Ni sledu za pogrešanim alpinistom
Helikopterski prelet, s katerim so skušali najti mladega alpinista, ni prinesel uspeha, možnosti, da bi bil fant še živ, so minimalne
Potem ko so v torek zvečer z Mangarta v dolino prepeljali truplo enega izmed alpinistov, helikoptersko reševanje, ki so ga nadaljevali včeraj zjutraj, ni prineslo rezultatov, saj v več kot uro trajajoči iskalni akciji niso našli niti najmanjšega namiga o tem, kje se nahaja pogrešani alpinist. Po neuradnih podatkih je še vedno pogrešan 23letni Jurij Uršič, član Akademskega alpinističnega odseka Ljubljana, sicer doma s Cerkljanskega, v dolino pa so prepeljali truplo 26letnega Davorina Likarja, člana Alpinističnega odseka Idrija, doma iz vasi Otalež na Cerkljanskem; mladeniča sta se v nedeljo zvečer zaplezala v steni Mangarta. Izjemno slabe vremenske razmere in močan orkanski veter so močno ovirali helikopter Slovenske vojske, s katerim so večkrat prečesali dobesedno vsako pedpogorja Mangarta. Na vrhu gore so sicer opazili nahrbtnika obeh alpinistov, ki pa sta bila tam že v torek, ko so našli mrtvega alpinista. Dr. Iztok Tomazin, ki so ga iz helikopterja po vitlu spustili do alpinista, je pokazal pogum, pa tudi strokovno podkovanost pri reševanju v visokogorju. Enako velja tudi za posadko helikopterja Slovenske vojske in reševalce letalce iz Gorske reševalne službe (GRS) Bovec, ki so se v tveganje spustili v prepričanju, da je mladenič samo močno podhlajen in da bi ob ustrezni in hitri zdravniški pomoči zanj še obstajalo upanje. A je zdravnik kmalu ugotovil, da je alpinist mrtev, in je z vitlom sebe in truplo spravil v helikopter, ki je že v mraku poletel proti dolini.
Bovški reševalci so nestrpno pričakovali, kaj bo prineslo včerajšnje jutro, in vidno zaskrbljeni pogledovali v nebo ter ugibali, ali bodo vremenske razmere dovoljevale nadaljevanje iskalne akcije. Helikopter Slovenske vojske je z Brnika poletel nekaj minut čez osmo zjutraj, v posadki je bil tudi zdravnik in gorski reševalec dr. Peter Najdenov, na bovškem letališču pa sta se ekipi pridružila reševalca letalca iz Bovca. Podali so se v zelo tvegane razmere, saj močan orkanski veter ni dopuščal napake. A izurjeni piloti Slovenske vojske so tudi tokrat dokazali strokovno usposobljenost pri reševanja v gorah. Za prelet pogorja Mangarta navadno potrebujejo le nekaj minut so si tokrat vzeli več kot uro časa, a iskanje ni prineslo rezultatov, saj na pogorju niso opazili ničesar, kar bi kazalo na to, kje se nahaja pogrešani alpinist. Na pobočju so sicer opazili sledi, ki bi jih lahko puščali čevlji, a s takšne razdalje ni bilo mogoče ugotoviti, ali gre res za stopinje. Možnosti, da je pogrešani alpinist še živ, so izredno majhne, a kljub temu ne gre obupati. Največ upanja zbuja možnost, da se mu je uspelo zavleči v kakšno votlino ali razpoko v skalah.
Še zmeraj pa reševalci in alpinisti iščejo odgovore na vprašanja, zakaj sta se fanta kljub slabi vremenski napovedi podala v steno, čeprav sta bila neprimerno oblečena za ekstremne zimske razmere. Prav tako nihče ne ve, zakaj kljub priporočilu iz doline nista skušala sestopiti. Najverjetneje na to ne bo mogoče najti odgovorov, znano pa je, da sta bila izčrpana in premočena, s seboj pa sta imela eno samo vrečo za bivakiranje.
Iskalno akcijo so tako prekinili včeraj dopoldne zaradi močnega vetra, ki je pihal v sunkih. Če bodo vremenske razmere dopuščale, bo helikopter danes ponovno poletel na območje Mangarta in nadaljeval iskanje. Poleg tega bodo reševalci v dolino prepeljali tudi nahrbtnika in druge osebne stvari alpinistov, ki se nahajajo na vrhu gore. Po besedah Lada Mrakiča, načelnika GRS Bovec, se bodo reševalci, če pogrešanega ne bodo našli, na goro odpravili takoj, ko se bodo uredile razmere in se bo zmanjšala nevarnost proženja plazov. V najboljšem primeru bodo razmere primerne čez teden dni, a le če ne bo dodatnih padavin, ki pa jih vremenoslovci napovedujejo za konec tedna.
Carmen Leban
O usodni steni tolminski alpinist
V omenjeno steno se je v lanski zimi odpravil tudi član Alpinističnega odseka Posočje Peter Poljanec v navezi z Maticem Joštom. Poljanec je poudaril, da je stena glede na težavnostno stopnjo primerna za izkušene alpiniste, saj je za začetnike prevelik zalogaj. Gre za zimsko smer, ki jo je mogoče preplezati v sedmih urah, do samega izhodišča, se pravi do vznožja stene, pa je še tri ure hoje. S soplezalcem sta tudi sestopila po isti poti, kar je bilo še posebno zahtevno. “V steni igra pomembno vlogo čut za orientacijo, sicer kaj kmalu zaideš, in prav to se je zgodilo Likarju in Uršiču, ki sta imela kar nekaj alpinističnih izkušenj in preplezanih smeri,“ pravi Poljanec in dodaja, da možnosti za sestop iz stene ni bilo. Povratek je že psihološko izjemno težak, poleg tega je sestop v steni izjemno zahteven in mnogo težji kot vzpon, zato se mu marsikateri alpinist izogne in si za vrnitev v dolino izbere lažjo pot. Glede na to, da sta bila alpinista v steni vsaj 17 ur, poleg tega pa močno prezebla, je mogoče razumeti, da nista imela dovolj energije za povratek v dolino.
(cl)
Reševalci letos v Posočju že šestnajstkrat
Na območju, ki ga pokrivata GRS Bovec in Tolmin, so reševalci letos posredovali že v 16 reševalnih akcijah. Tolminci so trikrat reševali jadralne padalce, pet je bilo iskalnih akcij, eno iskalno akcijo so na območju Nanosa pripravili skupaj z GRS Ljubljana in torkovo iskalno akcijo z GRS Bovec. Slednja
je imela letos pet reševalnih akcij in vse so potekale v visokogorju. Izjemno zahtevno je bilo helikoptersko reševanje hrvaških alpinistov v Loški steni, ti pa so se po tednu dni vrnili in se ponovno spopadli s steno, ki jih je skoraj stala življenja. Tokrat se je vse srečno izteklo.
(cl)