okrepljeno partnerstvo za izboljšanje varnosti v slovenskih gorah
Obisk slovenskih gora je lahko nepozabna izkušnja, ki pa mora biti tudi varna.
1. februarja smo na posvetu "Odgovorno v gore: okrepljeno partnerstvo za izboljšanje varnosti v slovenskih gorah", ki poteka v času Sejma Alpe Adria, Gospodarsko razstavišče - GR.
Podpredsednik GRZS Klemen Belhar je dejal: »Vsakoletna analiza nesreč v gorah in na težko dostopnih terenih pokaže, da je nesreč vedno več, tudi zaradi vedno večjega obiska gora. Lansko leto je izstopalo število intervencij, v katerih so bili udeleženi tuji turisti (43 odstotkov) in število intervencij, v katerih smo reševali nepoškodovane osebe (47 odstotkov). Nesreče so se v največji meri zgodile zaradi zdrsa, nepoznavanja terena, fizične in psihične nepripravljenosti. Helikopter je posredoval v kar 43 odstotkih intervencij. Veliko tujih obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati že pred odhodom v gore. Poudarjamo, da so turisti, ki zahajajo v slovenske gore, velikokrat na turo slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme in velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora. Veseli nas, da so opozorila in pobude GRZS spodbudile tesnejše povezovanje organizacij, ki skrbimo za varnost v gorah, in deležnikov s področja turizma, saj lahko skupaj dosežemo, predvsem pri tujih obiskovalcih, veliko boljšo osveščenost in izboljšanje varnosti v slovenskih gorah.«
Na sejmu prikazujemo tudi reševanje in možnost plezanja ob spremstvu gorske reševalne službe.
Foto: Siniša Kanižaj za STO in GRS.
Odgovorno v gore: okrepljeno partnerstvo za izboljšanje varnosti v slovenskih gorah
Manca Ogrin/PZS: Obisk slovenskih gora je lahko nepozabna izkušnja, ki pa mora biti v prvi vrsti varna. V duhu skupne odgovornosti deležniki iz vrst slovenskega turizma ter planinskih, vodniških in reševalnih organizacij, odgovornih za varnost v gorah, krepijo sodelovanje za izboljšanje trendov na področju odgovornega in varnega obiskovanja gorskega sveta. Na dogodku Izzivi turizma na področju varnosti v gorah, ki je 1. februarja potekal v sklopu sejma Alpe-Adria, so predstavniki ključnih institucij predstavili trende in svoj pogled na potrebne spremembe. Med drugim so izpostavili potrebo po zanesljivem in dostopnem osrednjem viru informacij, prilagojenih potrebam obiskovalcev gora, v angleškem jeziku.
V okrepljenem partnerstvu so moči združili Slovenska turistična organizacija (STO), Združenje Slovenia Outdoor, Planinska zveza Slovenije (PZS), Policija, Gorska reševalna zveza Slovenije (GRZS), Združenje gorskih vodnikov Slovenije (ZGVS), Triglavski narodni park in Skupnost Julijske Alpe. Namen partnerstva je še dodatno okrepili medsebojno izmenjavo informacij in znanja z namenom zagotoviti ustrezno komuniciranje z dejanskimi in potencialnimi obiskovalci slovenskih gora.
Kljub manjšemu obisku gora zaradi poplav lani rekordno število reševanj
Predstavniki organizacij so se na včerajšnjem dogodku na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani strinjali, da so trendi na področju varnosti v slovenskih gorah zaskrbljujoči. Reševalci GRZS so v letu 2023 posredovali na 687 intervencijah, kar je bilo največ doslej. V to številko niso vključene intervencije v času katastrofalnih poplav, dejstvo pa je tudi, da je bilo v tednih po poplavah v gorah manj obiskovalcev kot običajno. Gorski reševalci so v intervencijah lani reševali 405 Slovencev in 293 tujih državljanov. Na 322 intervencijah so bile reševane osebe nepoškodovane.
Zlasti se povečuje število reševanj zaradi ravnanj, ki bi jih bilo mogoče preprečiti, kot so podcenjevanje razmer v gorskem svetu, precenjevanje lastnih sposobnosti in neustrezna oprema. K temu pomembno prispeva povečan obisk gora, zlasti po pandemiji covida-19, pa tudi zanašanje na nezanesljive vire informacij, kot so vizuali z družbenih omrežij vplivnežev, neustrezni sistemi GPS, mnogotere nepreverjene aplikacije in splošne vremenske napovedi.
Partnerji se strinjajo, da v Sloveniji potrebujemo spletna orodja, ki bi služila kot zanesljiv vir kakovostnih informacij zlasti za tujce. Posebej nujno bi bilo nemudoma zagotoviti specializirano vremensko napoved za gorski svet vsaj v angleškem jeziku.
Podpredsednik GRZS Klemen Belhar je dejal: "Vsakoletna analiza nesreč v gorah in na težko dostopnih terenih pokaže, da je nesreč vedno več, tudi zaradi vedno večjega obiska gora. Lansko leto je izstopalo število intervencij, v katerih so bili udeleženi tuji turisti (43 odstotkov) in število intervencij, v katerih smo reševali nepoškodovane osebe (47 odstotkov). Nesreče so se v največji meri zgodile zaradi zdrsa, nepoznavanja terena, fizične in psihične nepripravljenosti. Helikopter je posredoval v kar 43 odstotkih intervencij. Veliko tujih obiskovalcev slovenskih gora še vedno ne upošteva osnovnih pravil, ki jih moramo upoštevati že pred odhodom v gore. Poudarjamo, da so turisti, ki zahajajo v slovenske gore, velikokrat na turo slabo pripravljeni, brez ustrezne opreme in velikokrat podcenijo zahtevnost slovenskih gora. Veseli nas, da so opozorila in pobude GRZS spodbudile tesnejše povezovanje organizacij, ki skrbimo za varnost v gorah, in deležnikov s področja turizma, saj lahko skupaj dosežemo, predvsem pri tujih obiskovalcih, veliko boljšo osveščenost in izboljšanje varnosti v slovenskih gorah." Policist Gorske policijske enote Bojan Kos je povedal: "Policija za ozaveščanje pohodnikov in gornikov ter za izvajanje preventivne dejavnosti uporablja različne oblike in metode dela, ki vsaka zase ali združeno omogočajo veliko fleksibilnost pri nagovarjanju in informiranju ljudi. Cilj je informiranje in spodbujanje k informiranju obiskovalcev gora o zahtevnosti slovenskih gora ter sodelovanje z organizacijami, ki v javnem interesu delujejo na področju športa, ohranjanja narave ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Slovenske gore so namreč specifične, teh specifik pa da je veliko. Med najpomembnejšimi je zagotovo ta, da pri večini gora v Sloveniji ne gre za pohodništvo (angl. hiking), ampak gorništvo (angl. mountaineering), ki zahteva specifična znanja, opremo, večinoma pa tudi določene izkušnje, ki jih predvsem tuji gosti velikokrat nimajo. Konfiguracija terena je namreč večinoma skalnata, že nizki hribi pa imajo lahko vse značilnosti pravega visokogorja. In višje kot gredo, bolj izpostavljeni so in bolj nevarno je lahko zanje. Do tega po oceni policije prihaja zaradi razmaha instant turizma, napačnega informiranja obiskovalcev in napačnih predstav o zahtevnosti gora ter nepravilne uporabe terminov, influencerstva in s strani obiskovalcev uporabljenih nepreverjenih spletnih strani."
Podpredsednik PZS Martin Šolar je poudaril: "Pohodništvo oziroma planinstvo ali hoja v gore so doživetja, ki jih ponuja domala vsak slovenski kraj, mesto, destinacija. Hkrati je hoja v gore že nekaj let tudi (modni) hit športa in rekreacije. Vse več ljudi je v gorah, tako ljudi, ki tu živimo, kot obiskovalcev, turistov. Planinska zveza Slovenije je največja prostovoljna organizacija, ki že 130 let vzpodbuja in razvija hojo v gore ter skrbi za osnovno planinsko infrastrukturo - poti in koče. Populacija ljudi, ki redno hodi v gore ali jih obiskuje v času dopusta, je izjemno velika in večina ni deležna tako imenovane vseživljenjske vzgoje in rasti varne in odgovorne hoje v gore, kar spodbujamo v planinskih društvih in na sami Planinski zvezi Slovenije. V času množične obremenitve gora in vse večjega števila nesreč mnogi iščejo odgovore na PZS, naš domet pa je v bistvu omejen. Poskušamo s svetovanjem, preventivo, z ozaveščanjem javnosti, vendar sami ne bomo zmogli. Le v povezovanju s turizmom, vodniki, reševalci, nenazadnje s proizvajalci sodobne potrebne tehnične opreme, ki nam je v pomoč pri gorništvu, nam lahko uspe. Vsekakor pa se varne hoje v gore, poznavanja gora in pravilne uporabe prave opreme ne da naučiti na hitro."
Predsednik tehnične komisije ZGVS Tadej Debevec je k temu dodal: "Za zagotavljanje najvišje možne varnosti gostom v gorah in delovanje v skladu z zakonodajo je najem gorskega vodnika z licenco IFMGA nujen v primeru vodenja vseh plezalnih in zahtevnejših tur tako pozimi kot poleti. Tudi v primeru drugih tur se agencijam in drugim organizacijam na področju gorniškega turizma priporoča najem gorskega vodnika kot edinega strokovnega profila v slovenskem prostoru, ki je izobražen za profesionalno vodenje tur vseh težavnosti in oblik v gorskem svetu."
Odgovorna komunikacija s turisti, destinacijami in ponudniki
Slovenska turistična organizacija, Združenje Slovenia Outdoor, Triglavski narodni park in Skupnost Julijske Alpe medtem nadaljujejo številne aktivnosti za odgovorno promocijo pohodništva in planinstva oz. gorništva.
Aleksandra Jerebic Topolovec s STO je dejala: "Na STO Slovenijo kot odlično destinacijo za outdoor aktivnosti predstavljamo v tesnem sodelovanju z destinacijami in ponudniki. Naravne lepote so najpogostejši motiv za obisk Slovenije, ki ga izpostavlja kar 88 odstotkov turistov. Pomembno pa je, da vsi deležniki v turizmu pri nagovarjanju domačih in tujih turistov aktivno izpostavljamo vsebino, vezano na varnost v gorah in odgovorno obnašanje v naravi. Na STO se zavedamo pomena odgovorne komunikacije, zato smo v promociji in komunikaciji na vseh naših kanalih še posebej pozorni na elemente, kot so ustrezni nagovori in fotografije, pozivi k posameznikovemu znanju in sposobnostih prilagojeni izbiri in načrtovanju poti, primerni opremi, v primeru zahtevnejših poti svetujemo tudi odločitev za gorskega vodnika. Tovrstne vsebine vključujemo tudi v komunikacijo s turističnimi destinacijami in ponudniki. Prav v destinacijah, v turistično-informacijskih centrih in nastanitvenih objektih imajo namreč največ konkretnih stikov s turisti. Naš cilj je torej zagotoviti, da bo celoten slovenski turizem svojo outdoor ponudbo predstavljal s celovitimi informacijami in priporočili, s katerimi bo tudi uživanje v slovenskih gorah varno in odgovorno."
Direktor gospodarskega interesnega združenja Aktivna Slovenija/Slovenia Outdoor Matej Kandare je izpostavil: "V Sloveniji si kot povezovalni člen med vsemi deležniki prizadevamo, da bi obiskovalci naših gora prišli do pravih informacij na enostaven način, da bodo lahko gore obiskali na trajnosten in varen način. S spoštovanjem do narave, do ljudi, ki v tem okolju živijo in delajo, ter do vseh deležnikov, ki skrbijo za to. Poenoteni viri informacij, nasveti in priporočila za varen obisk gora so začetek, da bodo potencialni obiskovalci povsod dobili isto informacijo. Naše gore so veličastne, odgovorno pa jih lahko obiščemo lahko le tako, da zase izberemo pot, ki ji bomo kos in imamo za to potrebno opremo, zahtevnejših poti in tur pa se lotevamo zgolj ob spremstvu gorskega vodnika."
Predstavnik skupnosti Julijske Alpe in direktor Turizma Bohinj Klemen Langus je navedel: "Ne smemo pozabiti, da je turizem na območju Julijskih Alp gost zadnjih 150 let in nič več. V tem času se je zelo povečala dostopnost gora in v tem 'insta času' se zdi, da so vsi vrhovi dosegljivi s pametnim telefonom in parom superg. Veseli me, da se v Sloveniji vsi zavedamo, da moramo skupaj delovati v smeri, da bodo v gore zahajali primerno informirani, opremljeni in spoštovanja polni obiskovalci, manj izkušeni pa se bodo držali dolin oziroma lahkih pohodniških poti, katere dober primer je Julijana Trail - na robu visokogorja, a vseeno v dokaj varnem zavetju dolin."
Vodja Informacijsko izobraževalne službe Triglavskega narodnega parka Majda Odar pa je dejala: "Javni zavod Triglavski narodni park v sodelovanju z deležniki s področja obiskovanja narodnega parka najširšo domačo in tujo javnost obvešča - prednostno preko digitalnih in tiskanih medijev - o pomenu ohranjanja biodiverzitete in varovanju kulturne krajine v zavarovanem območju, hkrati pa stremi k optimalni obveščenosti obiskovalcev o varnem obisku visokogorja zavarovanega območja. Upoštevaje pogoste vremenske ujme je na področju digitalnega usmerjanja obiska - zagotavljanja ažurne in korektne informacije uporabniku - občutno pomanjkanje usklajene in učinkovite (krizne) komunikacije med deležniki in posledično pomanjkanje le-te z domačimi in tujimi obiskovalci. Poleg vremenskih ujm velik dejavnik tveganja predstavljajo zelo privlačne, a hkrati pomanjkljive informacije določenih spletnih aplikacij, ki jih (predvsem tuji) obiskovalci upoštevajo kot edini vir informacij. Najbolj ustrezen ukrep za doseganje optimalne obveščenosti obiskovalcev gorskega sveta je zagotovo s strani deležnikov enotno usmerjanje domačih in tujih obiskovalcev na vire informacij, ki so korektni, ažurni, primerni za obiskovalce z različnimi motivi (pohodništvo, kolesarstvo,..) in predstavljeni v (različnih) tujih jezikih. Deležniki, ki podajamo informacije obiskovalcem (turizem, planinstvo, upravljavci zavarovanih območij...), smo s pomočjo sodobnih komunikacijskih orodij dolžni te (poenotene, ažurne in korektne) informacije distribuirati potencialnim obiskovalcem v najširšem smislu, saj je varen in nenazadnje doživet obisk izjemnega gorskega sveta cilj tako gosta kot gostitelja občutljivega naravnega okolja."
Posebno pozornost želijo partnerji posvetiti dialogu s turističnimi delavci na terenu - delavci v turistično-informacijskih centrih, na recepcijah in pri ponudnikih nastanitev in tako naprej. Pogosto imajo namreč prav ti največ neposrednega stika s turisti, zato je njihovo izobraževanje in osveščanje ključnega pomena.
Pod okriljem Planinske zveze Slovenije so se tudi zato včeraj odvile štiri delavnice, namenjene medijem, turističnim delavcem in splošni javnosti. Osredotočile so se na analizo gorniških nesreč in preventivne aktivnosti, planinsko infrastrukturo za potrebe turizma, uporabo aplikacij ter vodenje v gorah.
Gore niso telovadnica, bivaki pa ne brezplačna prenočišča
DELO - 01.02.2024
Simona Bandur: Slovenijo promovirajo kot odlično destinacijo za doživetja na prostem, tujci pa se ne zavedajo nevarnosti. Več informacij v tujih jezikih.
Naravne lepote so najpogostejši motiv za obisk Slovenije, kar zlasti v zadnjem desetletju zelo občutijo gorski reševalci. Število intervencij zaradi nesreč v gorah se je od leta 2013 skoraj podvojilo, lani ji je bilo nekaj manj kot sedemsto. »Turistov bo v prihodnjih letih le še več, zato moramo biti na to pripravljeni,« je opozoril Klemen Belhar, podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije na današnjem posvetu Odgovorno v gore v okviru sejma Alpe-Adria in vrgel žogico predvsem turističnem delavcem. Primanjkuje pa predvsem, kot so ugotavljali, zanesljivih informacij v angleškem jeziku.
Gorski reševalci in Planinska zveza Slovenije (PZS) že lep čas opozarjajo, da postajo razmere v hribih nevzdržne in da morajo k temu, da bo v prihodnje nesreč manj, pripomoči turistični delavci z ustreznim informiranjem obiskovalcev. »Ni več čas za leporečenje, nesreč je preveč,« je opozoril Matjaž Šerkezi, strokovni sodelavec PZS, »imamo številne preventivne programe, naloga Slovenske turistične organizacije (STO) je, da jih pošlje v svet.« Pri tem je ciljal na marketinška orodja, s pomočjo katerih je Slovenija predstavljena kot odlična destinacija za doživetja na prostem, tudi v gorah, ki pa nikakor niso primerna za vsakogar.
Romantika pod Skuto in Storžičem
Kot že velikokrat so bili pri opisovanju razmer in nesreč v gorah najbolj slikoviti tisti, ki takrat, ko je treba, priskočijo na pomoč. Klemen Belhar je nanizal nekaj primerov iz lanskega leta, nekateri so že odmevali v medijih. Tako si je neki par zaželel romantični večer v bivaku pod Skuto. Končalo se ni prav nič romantično, toda fotografije idiličnega in arhitekturno všečnega bivaka, po možnosti v soju sončnega zahoda, res vzbujajo napačne predstave. »Bivaki v gorah niso brezplačna prenočišča, ampak zatočišča v nujnih primerih,« je opozoril Belhar.
Prav nič romantično se ni končalo niti »lahkotno feratkanje« nizozemskega para na Storžič, po zavarovani poti skozi Žrelo, ki je v zadnjem času zelo priljubljena, ne le pri tujih, tudi pri domačih obiskovalcih. Ko so prišli gorski reševalci na pomoč omenjenemu paru, je bil že sprt, ker pot ni bila takšna, kot sta si predstavljala. Presenečenje je čakalo tudi francoskega turista, ki se je novembra v športnih copatih odpravil na Triglav in očitno ni pomislil, da bi tam lahko bil že sneg. Primer nikakor ni anekdota, saj je tam zelo trpel, komaj preživel noč, utrpel ozebline, je opozoril Belhar in se vprašal, kam si je predstavljal, da gre.
»Ljudje imajo res kdaj smolo in gredo stvari narobe, toda v zadnjih letih opažamo precejšnje število nesreč, pri katerih ne gre za to, da so imeli smolo, niti za to, da so ravnali tvegano ali nespametno, ampak zares ne vedo, kaj pomeni iti v gore. Te nesreče bi v veliki meri lahko preprečili in tukaj ima pomembno vlogo turistična skupnost,« je opozoril. Ključno je ustrezno informiranje: »Sanjamo o tem, da bi vsak turist, ki si v Sloveniji želi v gore, dobil informacije, ki so strokovne in temeljite, kako se lotiti planinarjenja glede na letni čas, kaj potrebuje in na koga se lahko obrne, če potrebuje planinskega ali gorskega vodnika.«
Se pa morata družba in država zavedati, da bo treba gorsko reševalno službo tako ali drugače okrepiti in ji pomagati, da se bo lahko ustrezno odzvala na vse nesreče, ki jih bo verjetno še več, je še opozoril Belhar na razpravi, ki so se ga udeležili tisti, ki lahko prispevajo k bolj odgovornemu komuniciranju o (ne)varnosti obiskovanja gora.
Namesto tenisa in jadranja
Med njimi so policisti, ki izvajajo preventivne akcije in informirajo obiskovalce na najbolj kritičnih predelih, je dejal Bojan Kos iz Gorske policijske enote, a tudi on opaža veliko vrzel v osnovnem poznavanju slovenskih gora, kjer večinoma ne moremo govoriti o pohodništvu (hiking), ampak o gorništvu (mountaineering). »Konfiguracija terena v Sloveniji je specifična, že nizki hribi imajo lahko značilnosti visokogorja.« Za primer je navedel pot čez Komarčo do Črnega jezera, ki v bistvu nima veliko višinskih metrov, vendar je zelo zahtevna in izpostavljena. »Podobno je s Prisojnikom, Mojstrovko in Razorjem, kamor gredo ljudje hodit, kar naenkrat pa se znajdejo v zelo zahtevnih razmerah, brez izkušenj in ustrezne opreme.«
Največ težav pri informiranju obiskovalcev iz tujine, kjer je prva zagata že ustrezno poimenovanje, kakor je omenil Kos, a tudi v slovenščini je cela množica poimenovanj za težavnost poti. Kot je povedal Matej Kandare, direktor GIZ Slovenia Outdoor, so pri pripravi novega kataloga o pohodniških doživetjih v Sloveniji naleteli na več kot 270 različnih izrazov za oceno težavnosti posameznih tur. Zato je treba priti do konsenza že pri izrazoslovju in nato pripraviti enotne informacije, ki jih potrebujejo ljudje za obisk gora.
K številčnosti obiskovalcev gora seveda prispevajo tudi Slovenci. »Hoja v gore je postala modni način rekreacija, podobno kot nekoč tenis ali jadranje,« je ponazoril Martin Šolar, podpredsednik PZS. Obiskovalci gora so večinoma zelo dobro opremljeni, pomembnejše vprašanje je, ali znajo to opremo uporabljati. »Hoja v gore je vseživljenjski proces, ki ga ni mogoče usvojiti na enem hitrem tečaju. Gore niso telovadnica. Če ti je v telovadnici slabo, greš ven, spiješ energijski napitek, v gorah pa je lahko več ur do doline.«
Pri domačih obiskovalcih gora je treba več narediti za vzgojo, je poudaril Tadej Debevec iz Zveze gorskih vodnikov Slovenije, pri turistih pa je v ospredju vodenje. »Pri tem je zelo pomembno, da turistične agencije ali turistični uradi goste, ki bi radi izvajali zahtevnejše dejavnosti, usmerijo h gorskim vodnikom,« je poudaril.
Promocija simbolne gore je šla predaleč
Na STO se zavedajo pomena odgovorne komunikacije, zato pri promociji na svojih kanalih vključujejo ustrezne nagovore in opozorila, pozivajo k prilagojeni izbiri poti in ustrezne opreme, se je na pozive odzvala Aleksandra Jerebic Topolovec iz omenjene organizacije. Ali ni prostor za to tudi portal I Feel Slovenia, je opomnila moderatorka pogovora Marjana Grčman. »Cilj krovnega turističnega portala je navdušiti potencialnega turista, da se odloči za Slovenijo, za podrobnejše informacije pa jih tudi mi s povezavami usmerjamo naprej,« je pojasnila predstavnica STO in dodala, da bi potrebovali še kakšen dodatni vir, morda o vremenskih razmerah v gorah. Težava je predvsem pri podrobnejših virih v tujem jeziku.
Tako se lahko zgodi, da tudi na sejmu v tujini naletijo na vprašanje, kako priti v enem dnevu na Triglav, kakor je Klemen Langus, predstavnik Skupnosti Julijske Alpe in direktor Turizma Bohinj, ponazoril napačno razumevanje slovenskih gora. »Očitno je šla promocija te simbolne gore predaleč,« je ugotavljal. Za primer, kako se je po njegovem mnenju treba v prihodnje lotiti promocije, je navedel Juliana SkiTour, doživetje turne smuke v Julijskih Alpah. »Pričakovati je, da bo turna smuka zaradi klimatskih sprememb doživela velik porast, zato smo ta program razvili z namenom, da bi usmerili obisk, a izključno z gorskimi vodniki.«
Izobraziti pa je treba tudi turistične delavce, je bilo slišati opozorila, v Ticih namreč na vrhuncu poletne sezone sedijo priložnostni delavci, ki obiskovalcem le ponudijo brošuro in jim zaželijo lep izlet. Langus se je strinjal, da je nujno zagotavljanje ustreznega kadra, kajti informacija izza pulta je tudi v informacijski dobi ključnega pomena (Tic v Bohinju, denimo, obišče 150.000 ljudi na leto).
Vsekakor pa je treba veliko pozornosti nameniti objavam na družbenih omrežjih, ki so neskončen vir napačnih predstav. Klemen Belhar je opozoril še na odgovornost turističnih agencij, ki vabijo na doživetja v Sloveniji, denimo s fotografijo lednega plezanja, kakršnega zmorejo le redki posamezniki in v razmerah, kakršne so morda le vsakih deset let, ali na ekstremno turno smuko med visokimi skalami.