Večer, 08.03.06: Muhasta in nevarna zima - resno opozorilo vsem, ki se odpravljajo v gore
Muhasta in nevarna zima - resno opozorilo vsem, ki se odpravljajo v gore
Plazovi in nevarnost v visokogorju
Čeprav se koledarska zima končuje, pa so razmere še vedno zelo zimske in predvsem zaradi obilja snežnih padavin nevarne - V gore obveščeni, opremljeni in z izkušnjami
Toplo vreme nas je pred kratkim že skoraj preselilo z mislimi v pomlad, vendar pa je zima spet pokazala zobe in nam nasula precej novega snega, kar pomeni predvsem ponovno nevarnost snežnih plazov. Zares obilno sneženje pomeni, da se bo treba še vsaj nekaj dni izogibati visokogorju, naši gorniški cilji pa bodo morali biti vezani predvsem za nižje vrhove. Zelo težko se je namreč izogniti vsem nevarnim pobočjem, kar pomeni tista, ki imajo naklonino nad 20 stopinj. Nekaj nesreč v plazovih, ki so se zgodile v tej zimi, je namreč lahko zelo resno opozorilo vsem, ki se odpravljajo v gore. Že vožnja zunaj urejenih smučišč je lahko nevarna ob novozapadlem snegu, v alpskih dolinah pa nas lahko plaz preseneti tudi že povsem v dolini, če so nad nami strma pobočja. Vsekakor je treba ves čas spremljati vreme in razmere v gorah ter predvsem opozorila glede nevarnosti plazov. Ob tem pa ne smemo pozabiti na primerno opremo, tako za hojo kot plezanje pozimi, in tudi na opremo, ki nam lahko pomaga v primeru nesreče, predvsem ob plazovih.
Lavinske žolne na zimskih turah
Ko gornike zasuje plaz, je plazovna žolna tisti del opreme, ki bo najhitreje pomagala, da najdemo zasute. Naprava, ki je nekakšen oddajnik in sprejemnik obenem, je sicer dokaj drag kos opreme, vendar vse več gornikov brez nje ne hodi pozimi v gore. Obstajajo različne znamke in modeli, novejše naprave so celo digitalne, imajo že precej širok krog sprejemanja signala in nas zelo natančno usmerjajo do zasutega, vendar pa so tukaj pomembne predvsem izkušnje v rokovanju z lavinskimi žolnami. Cene lavinskih žoln se gibljejo nekje med 35 in 80 tisoč tolarjev (333 €), na voljo pa so tudi v vseh trgovinah z gorniško opremo pri nas. Najaktualnejše so znamke Ortowox (modeli F1, X1, M1 in M2), Pieps (Opti in DSP), Mammut-Barryvoox, v tujini pa lahko najdemo še ameriški model Tracker DTS. Način iskanja z lavinskimi žolnami je težko pojasniti z nekaj besedami, osnove lahko najdemo v navodilih za uporabo in gorniških priročnikih, predvsem pa lahko dobimo tovrstne izkušnje na gorniških tečajih in od izkušenih gornikov, alpinistov, inštruktorjev, gorskih vodnikov in gorskih reševalcev. Predvsem je tukaj pomembna vaja, saj le hitra pomoč reši zasute v plazu. Po statistikah največ preživelih najdejo v plazu v prve pol ure, po eni uri pa se možnost preživetja zelo zmanjša. Ob tem pa ne smemo zanemariti druge dele opreme. Tako na zimske ture sodita tudi snežna lopata in sonda, s katerima si lahko zelo pomagamo pri iskanju zasutih.
Ponekod v tujini je plazovna žolna obvezen del zimske opreme in bomo plačali denarno kazen, če je nimamo. Pri nas sicer to še ni tako strogo, vendar pa je pomembno, da se gorniki zavedajo, da je to izredno dragocen pripomoček, saj nam lahko reši življenje. Zatorej naložba v nakup plazovne žolne nikakor ni slabo naložen denar. To seveda še ne pomeni, da smo varni pred plazovi, zato je treba upoštevati opozorila in imeti dovolj izkušenj za hojo in plezanje v zimskih razmerah.
Na ture hodimo v navezi
Pozimi so varovala, kot so jeklenice in klini, večinoma pod snežno odejo. Tudi večina polic, stopov in oprimkov je pod snegom. Brez derez in cepinov ni zimskih tur. Vendar pa to ni edina oprema, ki jo potrebujemo, predvsem na zahtevnejših turah. Ne bomo govorili o obutvi in oblačilih, tukaj je jasno, da je treba te stvari prilagoditi temperaturam in razmeram. Predvsem na zahtevnejših zimskih turah je treba poskrbeti za varnost, kar pomeni vsaj čelado in varovanje z vrvjo. In če imamo vrv, je potreben tudi plezalni pas, nekaj vponk, kakšna pomožna vrvica in trak. Nikar ne mislimo, da je takšna oprema samo za alpiniste, ki plezajo čez stene. Na pobočjih z večjo naklonino, nekje nad 35 stopinj naklona, na ozkih grebenih in sploh izpostavljenih mestih bomo veliko varnejši ob pravilni uporabi zimske opreme in varovanju. To seveda pomeni, da mora vsaj vodja naveze ali skupine imeti dovolj izkušenj za tovrstne zimske vzpone in obvladati tehniko navezovanja ter varovanja. Če damo za primer nekaj tur, kjer je že potrebno varovanje, je seveda tukaj med prvimi vzpon od Kredarice do vrha Triglava, potem Jalovec, Kopinškova pot na Ojstrico, zavarovana pot na Križ (Koroško Rinko), vzpon na Mrzlo goro, Skuto, čez Osrednjo grapo na Vrtačo, Prisojnik in podobne ture. Nekatere ture so pozimi precej zahtevnejše. Tak primer je Brana, ki je v zimskem času odnesla že kar nekaj življenj, tudi izkušenih gornikov.
Zimske ture nam lahko prinesejo včasih tudi kakšno presenečenje. Zimski dnevi so krajši, zato nam lahko slabe razmere hitro podaljšajo turo v nočni čas. To pomeni, da sodi v nahrbtnik tudi čelna svetilka. Če se nam zgodi, da bomo bivakirali na prostem, nam že veliko pomagata bivak vreča in kakšno rezervno oblačilo. Vselej je treba presoditi razmerje med težo nahrbtnika in nujno potrebno opremo. Lahek nahrbtnik pomeni, da bomo hitrejši, vendar pa moramo imeti za primer težav nekaj najnujnejše opreme. In nenazadnje zelo pomembna stvar: nikar ne hodimo na ture sami. Pozimi je večina planinskih koč zaprtih, zato se pozanimajmo tudi o možnostih prenočevanja. Odprte zimske sobe in bivaki nam lahko tudi rešijo življenje, če smo v težavah.
Če na kratko povzamemo, nikar ne silimo v gore v slabih razmerah in vremenu, za ture moramo imeti dovolj izkušenj ali pa biti skupaj z izkušenimi. Ob primerni obutvi in oblačilih nikar ne pozabimo na turam primerno zimsko opremo, na primerno varovanje in plazovno žolno. Hkrati ne pozabite, da se ture pričnejo in končajo doma. In ker je treba ture načrtovati doma, se moramo pred njimi natančno pozanimati o razmerah, vremenu in nevarnostih. Tako bodo ture varnejše in naši razgledi z vrhov lepši.
Boris Strmšek