Revija Slovenska vojska/2012 št. 2 - Marko Pišlar: Na območju Bohinjske Bele, Pokljuke, Julijskih Alp, Jelovice in Karavank poteka od 23. januarja do 17. februarja štiritedenski tečaj vojaškega gorništva 2, ...
... ki ga vodijo inštruktorji večnacionalnega centra odličnosti za gorsko bojevanje (VCCOGB).
Tečaja se poleg pripadnikov Slovenske vojske udeležuje tudi 11 pripadnikov tujih oboroženih sil, in sicer iz Azerbajdžana, Črne gore, Francije ter Belgije. Namen tečaja je pripadnike vojsk seznaniti z osnovno gorniško opremo, tehnikami gibanja v gorskem svetu v snegu, s preživetjem in reševanjem v gorah pozimi.
Program novega tečaja vojaškega gorništva 2, ki je nastal na podlagi starega tečaja vojaškega gorništva pozimi, po novem vključuje tudi osnovne vsebine in elemente taktike bojevanja v gorskem svetu v zimskih razmerah.
36 tečajnikov smo obiskali na mrzli Pokljuški planoti in območju pod zasneženim Viševnikom, kjer so na dvodnevni turi, med katero so se temperature spustile tudi pod 20 stopinj Celzija pod lediščem, spoznavali postopke gibanja v snegu, izdelave zimskih bivakov in preživetja v gorskem svetu pozimi.
V prenovljen tečaj vključili osnovne elemente taktike gorskega bojevanja
VCOGB že več let pripravlja, organizira in izvaja tečaje vojaškega gorništva pozimi ter poleti, udeležujejo pa se jih tako pripadniki SV kot tujih oboroženih sil. V VCOGB po novem izvajajo tečaj vojaškega gorništva 1, ki je namenjen pridobivanju znanja iz letnega gorništva, in tečaj vojaškega gorništva 2, katerega namen je tečajnike usposobiti za gibanje ter preživetje v gorskem svetu pozimi. Spremembe v novem programu vojaškega gorništva 2 se nanašajo predvsem na pridobivanje osnovnih veščin taktike gorskega bojevanja, ki jih v starem programu ni bilo. To so vsebine, ki obsegajo izvidništvo, izdelavo opazovalnice, patruljne baze in odziv na stik z nasprotnikom na smučeh. Ko tečajnik uspešno konča osnovna tečaj vojaškega gorništva, dobi naziv vojaški gornik, kar je podlaga za vse nadaljevalne tečaje, kot so tečaj za vojaškega alpinista, tečaj iz bojnega odločanja in tečaj preživetja. Zadnja tečaja sta nova in sta zdaj šele v fazi razvoja ter preizkušanja, zato jih v VCOGB še niso izvajali.
Na dvodnevne ture s 30 kilogramov težkim nahrbtnikom
Tečaj vojaškega gorništva 2 je namenjen seznanjanju z osnovno gorniško opremo, tehnikami samostojnega gibanja v gorskem svetu po poteh in brezpotjih, z reševanjem ponesrečenca izpod plazu in s preživetjem v zimskih razmerah. Tako je prvi teden tečaja malo več pouka v učilnici in Vojašnici Bohinjska Bela, v preostalih treh tednih pa prevladuje predvsem praktično in terensko delo, v okviru katerega tečajniki izvedejo tudi več dvodnevnih tur na območju Pokljuke, Julijskih Alp, Jelovice, Soriške planine in Karavank. Kot je poudaril vodja tečaja vojaškega gorništva 2 in inštruktor v VCOGB nadporočnik Bernard Polanec, so ture v mrzlih in vetrovnih dneh še posebno neprijazne ter zahtevajo veliko telesne vzdržljivosti in pripravljenosti, še posebno zato, ker tečajniki s seboj nosijo do 30 kilogramov težke nahrbtnike z vso opremo, oblačili in hrano, ki jih potrebujejo za dvodnevno preživetje na terenu, kjer tudi spijo v zimskih bivakih ali snežnih jamah, ki jih sami izdelajo.
Štiritedenski tečaj se začne z zadolževanjem specialistične gorniške opreme in spoznavanjem njenega pravilnega nameščanja, vzdrževanja, uporabe ter hranjenja. Prvi teden se spoznajo tudi s prvinami alpskega in turnega smučanja, pri čemer opravijo turo s kožami na smučeh, kar je zelo učinkovit in hiter način gibanja v gorah, prav tako se naučijo nameščanja ter uporabe krpelj in cepina. Drugi teden se seznanijo z nevarnostmi v gorah, kot so snežni plazovi in podhladitve, ter z načini preživetja v zimskih razmerah.
Pomembni vsebini preživetja sta tudi izdelava zimskih bivakov in snežnih jam ter nočno bivakiranje, pri čemer je še posebno pomembno, da se spoštujejo in upoštevajo vsi varnostni ukrepi, da se ne zgodi nesreča. Spanje na prostem v snegu in mrazu je za tečajnike zelo utrujajoče ter naporno, kljub temu pa jih pred močnim mrazom varujejo topla oblačila in oprema, ki jo imajo s seboj v nahrbtnikih. Za preživetje v gorah pozimi je nujno poznavanje osnov orientacije in premikanja s pomočjo karte ter azimuta, zato v tem sklopu opravijo tudi krajšo nočno turo.
Ob nesreči v gorah nujno hitro in premišljeno ukrepati
Za uspešno in predvsem varno gibanje v snegu je pomembna ocena nevarnosti, zato se tečajniki naučijo različnih tehnik ugotavljanja plazovitosti snežne odeje. Kljub pazljivosti se lahko v gorah hitro zgodi nesreča, zato je drugi teden tečaja namenjen spoznavanju nevarnosti. Med najpogostejšimi nevarnostmi pozimi v visokogorju so snežni plazovi, pri katerih je treba pri iskanju hitro in premišljeno ukrepati, da se pravočasno pride do zasutega človeka, pri tem pa ne smejo biti ogrožena življenja reševalcev. Posebno pozornost namenijo tudi prvi pomoči in tehniki reševanja v gorskem svetu v zimskih razmerah, pri čemer se tečajniki seznanijo z najpogostejšimi poškodbami, ki lahko nastanejo v gorah, kot so zlomi, zvini in ozebline, in kako jih oskrbeti na kraju nesreče. Tečajniki se naučijo iskanja ponesrečenca z lavinsko žolno in lavinsko sondo, pri čemer osvojijo tehnike grobega in finega sondiranja, ter uporabe lopatke za izkopavanje pod plazom zasutega človeka, prav tako spoznajo nosila UT2000 za prevoz ponesrečenca ali tovora v dolino. Tretji teden tečaja je namenjen predvsem spoznavanju taktičnih postopkov gorskega bojevanja, kot so premikanje po gorskem svetu, izvidništvo, izdelava opazovalnice in patruljne baze ter odziv na stik z nasprotnikom na smučeh.
Zadnji teden opravijo samostojni dvodnevni turi, med katerima inštruktorji VCOGB preverijo individualne veščine in na tečaju pridobljeno gorniško znanje.
Največji težavi neznanje angleščine in psihična izčrpanost
Štiritedenski program vojaškega gorništva 2 ne prilagajajo znanju vadbencev in njihovim potrebam, čeprav tudi nekoliko upoštevajo pretekle pripombe ter predloge tečajnikov. Nadporočnik Polanec je ocenil, da so tečajniki, ki prihajajo na tečaje, različno telesno pripravljeni in imajo različno predznanje, zato jih razdelijo v več enakovrednih skupin, v katerih so slabše ter boljše pripravljeni tečajniki in tečajniki z več ter manj predznanja, vsi pa so kljub težavnim vremenskim razmeram, ki jih navadno spremljajo v gorah, visoko motivirani in pripravljeni za delo. Ob tem Polanec ugotavlja, da je pri tujcih težava neznanje angleškega jezika kljub pisnim zagotovilom, da dosegajo zahtevano raven jezikovne usposobljenosti iz angleščine, tečajnikom pa po izkušnjah največ preglavic povzroča psihična izčrpanost, ki ob pomanjkanju spanja, hudih telesnih obremenitvah in slabih vremenskih razmerah pride še bolj do izraza.
Nadporočnik Polanec je pojasnil, da kljub zelo slabim vremenskim razmeram med tečajem niso imeli težjih poškodb, saj so le trije tečajniki predčasno zapustili tečaj zaradi obnovitve starih poškodb. Inštruktorji VCOGB namreč pri izvedbi vseh aktivnosti na terenu namenjajo veliko pozornosti varnosti udeležencev, pred močnim vetrom, mrazom, snegom in drugimi vremenskimi vplivi pa jih varuje tudi odlična gorniška oprema, ki so jo zadolžili ob prihodu na tečaj.
Besedilo: Marko Pišlar
Fotografije: Bruno Toič