Večer, 01.02.06, Narava, gore in ljudje: Čez Pohorje brez organizacije, golaža, čaja in startnih številk
Čez Pohorje brez organizacije, golaža, čaja in startnih številk
Pohorske smučine letos ne bo
Mariborski gorski reševalci bodo imeli letos samo pohod ob svojem kondicijskem usposabljanju in izobraževanju - Vabljeni rekreativci, ampak vsak mora skrbeti zase
"Kazenske sankcije so takšne, da se po legalni poti ne da nič več narediti," pravi Ljubo Hansel, vodja postaje GRS Maribor
Smučarji tekači in turni smučarji se vsako leto na prvo soboto v februarju podajo na petdeset kilometrov dolgo pot čez Pohorje. Letos pa tega smuka ne bo. Mariborski reševalci so se na članskem sestanku odločili, da zaradi zapletene zakonodaje ne morejo izvesti takšne prireditve. Ljubo Hansel, vodja postaje GRS Maribor: "Tudi mi ne moremo delati v nasprotju z zakonodajo. Kazenske sankcije so takšne, da se po legalni poti ne da nič več narediti. Reševalci so pripravljeni delati in ne moremo proti predpisom. Tehnična izvedba ni vprašljiva."
Ne bi preživeli brez kazni
"Ko bo poostren nadzor, ne bi preživeli brez kazni. Kot načelnik ne morem odgovarjati za organizacijo in varnost tako zahtevne prireditve. Imeli bomo samo pohod v sklopu svojega kondicijskega usposabljanja za člane gorske reševalne službe. Vaje bodo potekale od Grmovškovega doma do Peska. Nočem prepirov z lovci, gozdarji in naravovarstveniki, novi administrativni odloki so prehuda ovira za pripravo teka.
Po lanski prireditvi sem dobil grozilna pisma, da smo zatrpali smučino. Tudi sicer je veliko več pritožb kot pohval. Ko smo letos z motornimi sanmi potegnili proge na travnikih pod Pohorjem, da bi ljudje lažje tekli, so nam potem očitali, da proge niso vzdrževane. Veliko je zadovoljnih, nergači pa nam vzamejo veselje," je povedal Ljubo Hansel
Vsem, ki so leta in leta vlagali v progo in delali na njej, je žal.
S soboto so vabljeni rekreativci, ampak vsak mora v celoti skrbeti zase.
Letos bi bilo že triindvajsetič
Dvaindvajset let, od leta 1983 do lani, so nas gorski reševalci Postaje GRS Maribor popeljali od Kop do Areha. V Mariboru smo se še v trdi temi odpeljali z avtobusi do pod Velike Kope, kjer je bil start Pohorske smučine. Tukaj smo se srečali s tekači in turnimi smučarji iz vseh predelov Slovenije, za vse je bila to ena najlepših tekaških prireditev v Sloveniji. Urejena proga je bila speljana po grebenih Pohorja od Grmovškovega doma na Kopah, mimo Ribniške koče, Rogle, Peska, Klopnega vrha in Šumika do Areha.
Tekači so pretekli in prehodili petdeset kilometrov oziroma petindvajset tisti, ki so se priključili smučini na Rogli. Za vse je bil cilj pri Arehu. Vodja prireditve Zdravko Marin je povedal, da je najhitrejši potreboval za petdeset kilometrov dobri dve uri, najpočasnejši pa sedem ur. Najhitrejša ženska je za pot potrebovala štiri ure. Rekord Pohorske smučine na petdeset kilometrov še vedno ostaja dve uri in sedem minut.
Kdor je na poti omagal, so ga do Areha pripeljali z avtobusom ali z motornimi sanmi, zato ni bilo bojazni, da kdo ne bi bil prišel do cilja. Na vmesnih postajah, na Pesku in pod Šumikom, so tekači dobili čaj, pri Ruški koči na Arehu pa golaž, ki ga je pripravljala slovenska vojska.
S tekom na smučeh čez Pohorje smo Slovenci ohranjali tradicijo prečenja Pohorja na smučeh, ki jo je 19. marca 1933 začela skupina šestih smučarjev. Tedanja smučarska oprema s "kandahar vezmi" je omogočala prijetno hojo po pretežno grebenski poti. Smuk prek Pohorja je bil organiziran v letih od 1934 do 1941 in od 1952 do 1956. Reševalci GRS Maribor so tradicijo prečenja Pohorja obudili leta 1983, z dovoljenjem akterjev Smuka prek Pohorja pa so ga preimenovali v Pohorsko smučino in tudi ohranili lik prvotne medalje.
"Letos pa tega ne bo, škoda," pravi tudi prof. Marjan Kosi, pomočnik direktorja Športne zveze Maribor, ki upa, da se bo na letošnjem razpisu našel kdo, ki bo spet obudil to prijetno in zanimivo pohorsko prireditev.
Urška Šprogar
Anonimnež: Mikac (sreda, 1. februar 2006 ob 7:48)
Podatki o uporabniku - IP: 194.242.36.222 - ponudnik:
Pa smo Štajerci zopet prikrajšani za še eno tradicionalno prireditev.Ja,ja,na tem koncu dežele pa res gre vse v maloro?!