Išči

Usposabljanje

Vaje, tečaji, šole (alpinistične, plezalne ...), posamezna posredovanja gorskih reševalcev, poučne vsebine, preventivne akcije, demonstracije ...
 

Usposabljanje

Objavljalci

Authors

Arhiv

Prikaz

Združenje GV Slovenije: ... padcev v feratah - film

21. oktobra 2017 smo v okviru stalnega usposabljanje gorskih vodnikov del dneva namenili prikazu padcev na zahtevnih zavarovani poti v ferati z uporabo različne opreme.
Za test smo uporabili leseno klado teže 87 kilogramov, teste smo izvajali na ferati Mojstrana. Razdalja med klinoma je bila 2,5 metra, klado smo metali iz višine slabega metra nad zgornjim klinom. Tako so bili padci dolgi ok. 4,5 metra. Gre za dolžino padca, ki jo na modernih feratah lahko pričakujemo.

Ferata Mojstrana je zgrajena po francoskem načinu gradnje, zato so sile v njej najmanjše, od vseh sistemov. Kako se ustavljamo v različnih sistemih je lepo vidno na skici >

Prvi test smo izvedli z uporabo pomožne vrvice (premer = 6 mm). Vrvica je bila uporabljena enojno, na obeh koncih smo naredili vozel osmico. Na jeklenico smo jo vpeli z vponko z matico, na klado pa s kavbojskim vozlom. Tovrstno vpetje smo uporabili pri vseh opravljenih testih. Vrvica po pričakovanjih ni zdržala padca.

Drugi test smo naredili s sešitim najlonskim trakom (dolžine = 120 cm). Tudi najlonski trak ni zdržal sile, ki jo je ob padcu ustvarila klada.

Za tretji test smo uporabili enojno plezalno vrv. Le ta je padec zdržala, vprašanje pa je, če bi tak padec zdržal plezalec. Sile ki smo jih lansko leto izmerili v laboratoriju namreč krepko presegajo silo, ki jo zdrži zdravo človeško telo. Teoretično, bi bilo dobro, da tovrstna sila ne preseže 6 kN, sila ob padcu na enojno plezalno vrv pa se je verjetno približala 22 kN.

Četri test smo izvedli z samovarovalnim kompletom proizvajalca Singing rock Tofana II. Komplet je test prestal brez problemov. Ker se le ta ni do konca strgal smo test ponovili. Tudi ob drugem padcu je nekaj sešitega-absobcijskega traku še ostalo. To pomeni, da je samovarovalni komplet zdržal celo dva padca. Naj vas pa to ne zavede, ob začetku trganja je samovarovalni komplet nevaren in je zato vsekakor potrebno uporabiti novega. Je pa naš test pokazal, da bi tudi s strganim samovarovalnim kompletom v našem primeru še lahko varno splezali po ferati do konca. Oprema za tovrstne poti se stalno izboljšuje, novi samovarovalni kompleti imajo navedeno težo, s katero jih lahko uporabljate. Če imate manj kot 50 kg ali več kot 80 kg je le to težo nujno preveriti. Če odstopa od dovoljene se nareč lahko zgodi, da samovarovalni komplet ne ustrezno absorbiral sile.

Za zadnji test smo uporabili samovarovalni komplet, narejen po novih standardih proizvajalca Singing Rock, model Phario Palm. Teža, za katero je uporaben je 40-120 kg. Zato smo klado zmanjšali do teže 40 kg. Tudi ta komplet je padec dobro prestal, saj se je ob njem začel trgati.

Trganje samovarovalnega kompleta namreč pomeni, da se s tem podaljša vaša zavorna pot in bistveno zmanjša sila. Sila na telo naj na ta način ne bi presegla 6 kN. Problem se pojavi, če se samovarovalni komplet ne začne trgati(smo prelahki- sila je bistveno višja) ali pa če se samovarovalni komplet strga do konca(smo pretežki- tudi v tem primeru je sila bistveno višja.

11.11.2017
Prikaz padcev v feratah – film

Vir skic: Priporočila PZS za zavarovane plezalne poti, povzeta po nemških Klettersteigbau Empfehlungen.

Vir testnih rezultatov sil je diplomska naloga Krznar B., Analiza različnih jeklenih sistemov na zavarovanih plezalnih poteh (2016).

3 komentarjev na članku "Prikaz"

Igor Pavlič,

S kakšno opremo ste pa dvigali leseno tnalo?


Mitja Šorn,

Za dvig klade smo napeljali žičnico iz statične vrvi in uporabili par sušateljev kot vlečne konje.

Glede na do sedaj videne teste in razne raziskave tudi en pramen dvojne vrvi ne bi zadoščal za učinkovito nadomestitev SVK(samovarovalnega kompleta). Bomo ob priliki, ko bomo naslednjič delali kaj podobnega stvar poizkusili še na dvojni vrvi.

Na oko, po do sedaj videnih rezultatih, pa bi rekel, da bi najverjtneje v primeru resnega padca na en pramen dvojne vrvi prišlo do pretrganja le te. Problem je namreč v tem, da v plezanju ob padcu ne moremo preseči faktorja 2, na ferati pa lahko pridemo do faktorja 5(skica padca zgoraj levo).

Upam, da moj odgovor pripomore k boljšemu razumevanju problematike.

Mitja Šorn


Matjaž Ferjančič,

Velika hvala za nazoren prikaz.

Glede na dejstvo, da alpinisti ne uporabljajo(mo) ustreznih samovarovalnih kompletov (itak), bi predlagal, da se opravi prikaz padca z uporabo dvojne plezalne vrvi. Dandanes dosti navez pleza z dvojno vrvjo, ki je zaradi miniruzakov običajno nošena zunaj preko nahrbtnika. Z ustreznim podaljšanim koncem te dvojne vrvi si lahko vsak član naveze napravi svojo "samovarovalno" zanko. Ulovitvena sila je pri dvojni vrvi manjša od sile pri enojni vrvi. Ali ta razlika zagotovi spremenljivost sil na telo ob padcu oz. možnost nepretrganja?

Ni namreč za pričakovati, da bi alpinisti pričeli uporabljati atestirane sisteme, lahko se pa vsebina alp. šola dopolni z izdelavo "ustreznega samovarovala iz ene dvojne vrvi".

Hvala vam za trud.

Za objavo komentarja se prijavite ali registrirajte.

  • Število objav: 2942

USPOSABLJANJE

Objave naših sodelavcev in poobjave (nam dosegljivih) člankov/objav.