Vzponi na Aljaski po po objavah na spletnem mestu revije Climbing – Urban Golob
Severna obzorja
Po objavah na spletnih straneh revije Climbing so izstopajoči vzponi na Aljaski:
Sezono je začel kdo drug kot legendarni Jack Tackle, ki ima v svoji karieri že več kot 30 odprav v gorovja najsevernejše ameriške zvezne države, večina izmed njegovih smeri pa še ni ponovljenih. Svoj zadnji podvig je opravil z Fabrizziom Zangrillijem v JZ steni Mount Huntingtona. Za vzpon – zaradi nevihte in mraka sta ga končala sto metrov pod vrhom - in sestop po dobrih tisoč metrov visoki steni sta potrebovala tri dni.
 |  |
| Spice Factory v S steni Mt. Bradleya | V smeri; foto obeh: Menard) |
Sledil je vzpon Kanadčanov Luis-Philippa Menarda in Maxima Turgeona na območju Ruth Gorga. Njun cilj je bila nova smer v severni steni Mt. Bradleya, a v zamišljeni liniji ni bilo razmer. Zato sta opravila dve prvi ponovitvi v bližnjih stenah London Towerja in in Mount Johnsona. Nazadnje sta le opazila v Bradleyevi steni možnost za prvenstveni vzpon, ki sta ga potem zmogla v 55 urah v drugem poskusu. Smer sta imenovala
Spice Factory, ocenila pa z WI5, M7, 5.10, R, visoka pa je okoli 1200 m. Preplezala sta jo na alpski način.
 |
Nova smer naveze Babanov-Slawinski |
Naslednji odmeven vzpon je zabeležil novi prebivalec Kanade Valerij Babanov skupaj s pravim Kanadčanom Raphaelom Slawinskim. V precej slabem vremenu sta v delu južne stene Denalija, ki ga imenujejo tudi Diamant, v 14 urah preplezala novo smer, ki sta jo ocenila nekje med M4 in M5, približno polovico pa sta jo preplezala hkrati oziroma “simultano”. Zaradi viharnega vremena sta po stiku s smerjo West Rib prečila levo na normalo smer in po njej sestopila.
Ameriška plezalca Samuel Johnson in Freddie Wilkinson pa sta opravila prvo ponovitev razvpite smeri Diamond Arete v Mt. Hunterju, pod katero sta se leta 1985 podpisala že prej omenjeni Jack Tackle in Jim Donini. Njun vzpon velja za enega nejvečjih “epskih” podvigov v aljaških gorah. Že začetek ni obetal takrat nič dobrega.
 |
Smer prvega pristopa
na Idiot peak. Foto: Mayo |
Pilot, ki je Tackla in Doninija odložil na ledeniku pod steno, jima je rekel, da je pristajanje tam prenevarno in da se ne misli več vračati, če bi ga poklicala na pomoč. Tako sta bila Tackle in Donini prepuščena sama sebi na zakotnem ledeniku, edina pot iz zagate pa je vodila po še ne preplezani smeri čez vrh in na drugo stran gore. Takrat se jima je v steni zgodilo vse mogoče: izgubila sta eno vrv in nahrbtnik, nekajkrat sta za las ušla plazovom in imela še nekaj “bližnjih situacij”. Dodobra izmučena sta prišla na drugo stran gore po 10 dneh plezanja. Sloves te smeri je očitno odganjal ponavljalce vse do letos, ko sta jo v dobrih razmerah ponovila mlada Johnson in Wilkinson, ki sta smer preplezala prosto (M6) in s turo opravila v 55 urah ter jo opisala kot “zelo lep granit in led – izzivalno in zanimivo plezanje”.
Končajmo s prvim vzponom na Idiot Peak, kot sta ga imenovala Chris Thomas in Will Mayo, ki sta prva dosegla njegov vrh. Ime nosi po njuni “neumnosti” izpostavljanja tako očitni nevarnosti padajočega kamenja v tako nepomembni gori, ki je pravzaprav satelitski hrib pri JZ steni Mt. Huntingtona. Mayo je kasneje soliral še novo smer v Peaku 11.520 in jo zaradi trdega ledu imenoval Shining culoir.
Pripravil Urban Golob