Anonym 23.10.2012 07:29 2589 0

Skupna vaja GRS Rateče in GRS Bovec

GRS Bovec in GRS Rateče - Jurij Jeršin: 20. oktobra 2012 smo pod Ciprnikom izvedli meddruštveno vajo reševanja. Nekdaj so bile te vaje stalnica, vendar so v zadnjih letih nekako poniknile in na zadovoljstvo obeh društev zopet vzklile.

V soboto smo se ob 8. uri podali v Planico, kjer smo predstavili scenarij vaje, si razdelili opremo ter jo mahnili na kake pol ure oddaljeno delovišče pod Ciprnikom. Jasno jutro nas razvaja z razgledi na Jalovec in nove naprave v Planici. Macesni se kitijo z zlato obarvanim okrasjem, Jalovec je popolno nasprotje jesenskih prelesti, saj se je že odel v zimska oblačila.

V pol ure smo z vso opremo na delovišču nad močno krušljivo grapo, v kateri si je planinec poškodoval desno ramo in zapestje leve roke. Na robu grape izdelamo vrvno ograjo, izdelamo sidrišča za spust in dvig, ter še dva sidrišča za spremembo smeri, ki sta ključnega pomena, zaradi specifičnosti same grape. V grapo spustimo ponesrečenca, reševalca z nosili »Marinar« (navpični spust), stenski reševalec se spusti samostojno na svoji vrvi in s PP. Več moštva v grapi si ne moremo privoščiti, ker je grapa preveč krušljiva in zato zelo nevarna. Po oskrbi ponesrečenca sledi dvig po grapi in že po prvih metrih je jasno zakaj nosila »Marinar«. V razdrapanem svetu se njihova robustnost še vedno izkaže kot prednost pred vsemi novejšimi nosili. Spremljevalec in stenski reševalec imata kar precej dela z vodenjem nosil po ozki grapi in izkaže se, da je stenski reševalec zelo omejen pri pomoči, zaradi »žemarjenja«. Poizkusimo z vpetjem reševalca v sidrišče nosil, kar se izkaže za zelo prikladno rešitev, saj reševalec zdaj z lahkoto manevrira z nosili. Tik pod vrhom grape še popustimo škripec za spremembo smeri, kar nam omogoči spremembo vpadnice in posledično lažjega iznosa nosil.

Glede na to, da imamo na preizkusu nosila CMC, ponesrečenca preložimo v omenjena nosila in ga štafetno spuščamo po strmem gozdu. Nosila niso najbolj posrečena rešitev predvsem zaradi mrežice, ki onemogoča gladek spust in pa ročice, ki so nerodno postavljene in ne omogočajo lažje vodljivosti reševalcu. Nekaj serpentin pred koncem poti namestimo še kolo na nosila CMC, ki omogoča dobro vodljivost reševalcem in udobje ponesrečencu. Vajo zaključimo pri domu v Planici. Sledi še popolnjevanje in pospravljanje opreme ter družabno srečanje pod velikanko v Planici.

V veliko veselje nam je, da smo tovrstne vaje zopet obudili, si izmenjali izkušnje in si obljubili, da bomo tradicijo ohranjali še naprej. Ideja je tudi, da naslednjič povabimo še Italijane iz sosednjega Trbiža, kar bi vaji dalo dodano vrednost glede spoznavanja novih tehnik reševanja in opreme.

za GRS Rateče in GRS Bovec - Jurij Jeršin

22.10.2012