Trieste e dintorni con Carso Isontino – dvojezičen izletniški zemljevid 1:25.000, SPD Trst pri založbi Tabacco, s podporo Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine
Izletniški zemljevid 1 : 25.000
Trst in okolica z Doberdobskim Krasom
Trieste e dintorni con Carso Isontino
Poročali smo že, da je Slovensko planinsko društvo Trst ob 100. letnici izdalo izletniški zemljevid Trst in okolica z Doberdobskim Krasom in ga 17. junija predstavilo v Narodnem domu v Trstu. Zemljevid v merilu 1 : 25.000 je izšel pri založbi Tabacco s podporo Avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine.
Zemljevid prikazuje območje med Gradiščem na severu in Debelim rtičem oziroma Ocizlo na jugu. V Sloveniji seže na vzhodu do Lipice, Sežane, Tomaja, Pliskovice in Gorjanskega. Zemljevid je opremljen z naslovnico, s kolofonom, legendo oznak in krajšim predstavitvenim besedilom o Slovenskem planinskem društvu Trst. Zemljevid je v celoti dvojezičen, slovensko-italijanski. Na ozemlju Republike Italije (in na državni meji) so zemljepisna imena napisana v skladu z resolucijami Organizacije združenih narodov: najprej je zapisano italijansko ime, pod njim pa slovensko ime (v enaki pisavi in v enaki velikosti črk): Sgonico Zgonik. Na ozemlju Republike Slovenije so dvojezično izpisani samo pojasnjevalni napisi (ne pa tudi zemljepisna imena) in sicer tako, da je najprej izpisan slovenski napis in pod njim italijanski napis: na primer pri kraju Šepulje sta napisa Pršutarna Prosciuttificio.
Slovensko planinsko društvo Trst, ki se v kolofonu predstavlja tudi kot ljubiteljsko športno društvo, je z izdajo zemljevida opravilo pomembno delo. Koordinator projekta je bil Andrej Cunja, sodelovali pa so še Slovensko planinsko društvo Gorica, Planinsko društvo Sežana in Planinsko društvo Slavnik. Izdani zemljevid je logično nadaljevanje društvenega dela, saj je Tržaška podružnica Slovenskega planinskega društva že leta 1912 izdala (in ga javnosti predstavila na občnem zboru 19. aprila 1913) zemljevid »Okrožje Trsta«, ki ga je narisal Alojzij Knafelc (izsek tega zemljevida je tudi na naslovnici nove izdaje, dosegljiv pa je tudi na spletni strani Spdt.org/index.php?id=97).
Uporabnika zemljevida bo zagotovo presenetila velika gostota zemljepisnih imen. Z vidika poselitve in načina rabe oziroma gospodarjenja v pokrajini to seveda ne preseneča. Tako so poimenovani praktično vsi deli k naselju pripadajočih zemljišč in ta imena praviloma nimajo italijanske različice, saj zanje ni bilo nobene potrebe. Tako je na primer na območjih z zemljepisnimi imeni Kopanke, Mirnovka, Jurovka, Oslička ... (v okolici naselja Padriciano/Padriče), kjer je vedno gospodaril le slovenski človek. Žal ni nikjer pojasnjeno, ali je vse to kulturno bogastvo zemljepisnih imen res samo povzeto po nekaterih že znanih virih, ali so nekatera imena odkrita »na novo« in zbrana na terenu. Tovrstna informacija bo še kako dobrodošla, saj bodo uporabniki (zlasti na področju znanstvenega raziskovanja in uradne rabe zemljepisnih imen na zemljevidih v Sloveniji) le tako znali ovrednotiti dodatni – ne le informativni – pomen zemljevida.
Slabost zemljevida je predvsem izostanek imenika zemljepisnih imen, ki bi se prilegel na zadnji prazni strani zemljevida in pa nekoliko ohlapna ali nedosledna raba Slovenskega pravopisa, ki pa šepa tudi to stran meje.
Slovensko planinsko društvo Trst je z izdajo zemljevida (doslej nismo še nič rekli o gorniški vsebini – planinskih poteh, kočah ...) v celoti izpolnilo naloge, ki pritičejo gorniški organizaciji. Ne samo, da je spet pokazalo prebivalcem in obiskovalcem pot v naravo, izpolnilo je tudi svoje narodno in kulturno poslanstvo po ohranjanju slovenstva Slovencem in Italijanom.
Borut Peršolja