Slovenske novice - Boštjan Fon: Najstarejša na našem že 47. pohodu je bila 72-letna Kamničanka Jožica Klemenc.
LJUBLJANA – Ga pihnejo tile naši fantje iz Gorske reševalne zveze Slovenije že med prvimi minutami snidenja s sto ženskami. Letos je za legendarno izjavo poskrbel gorski reševalec Igor Zlodej iz Bovca, ki je med predstavitvijo dejal: »Na Triglavu še nisem bil ... Ta teden!« Med strmimi policami je potrebno medsebojno zaupanje, in se je na našem pohodu gradilo prav na ta način. S sproščenostjo in z dobršno mero zdravega duhovičenja, ki je doma lahko le med gorami.
Najstarejša je bila 72-letna Kamničanka Jožica Klemenc
Vedeli smo, da imamo med izžrebanimi mami in hčer, tudi za sestri smo vedeli, nekdo je prišepnil, da sta v stotniji še tašča in snaha, toda med koračenjem do Vodnikovega doma, ko smo zjutraj lahko še čebljali, saj se teren ni pretirano nagibal navzgor, smo spoznali, da imamo celo dva para dvojčic! Štiri dame s štirimi priimki iz štirih različnih krajev, a sta po dve in dve tesno povezani med seboj. In ko je šlo potem proti Studorskemu prevalu, smo začeli iskati korak najstarejše pohodnice, 72-letne Jožice Klemenc iz Kamnika. Klemenčeva bo za vodnika imela Klemena Volontarja, smo se odločili in zadeli žebljico na glavico, saj je bil mednarodni gorski vodnik navdušen nad stopanjem svoje sedem križev in še kakšno leto povrhu mu zaupane varovanke.
Smo se naposlušali teh in onih zgodbic v jutranjem pohodu do Vodnikovega doma, potem pa smo do doma Planika pod Triglavom iz šodrastih okljuk vsake toliko zaslišali le še kakšno sočno čez strmino ali tistega, ki je pohodnici vlil pogum, da se je prijavila na naš že 47. pohod stotnije žensk na najvišjo zemljepisno točko države. Vedeli smo, da se bo po počitku pri domu razpoloženje zvedrilo in pričakovanja pred končno izpolnitvijo cilja poskočila.
Posebej spisana pesem
Čeprav smo vešči besed, je težko izbrati opisne stavčne zveze za vsak pogled, za vsak nasmeh, ki se je posmukal okoli Aljaževega stolpa, ko je predenj prišla naveza. Deset jih je bilo, navez namreč, pa še ena solo naveza vodnika in pohodnice, kjer je bil naš Miha Pintar pripravljen do vrha nesti na svojem hrbtu dekle, ki mu je bila zaupana, če ne bi zmogla poti z gojzarji! Ne da bi napenjal mišice, ampak zato, da bi izpolnil željo. Kakšne so bile, smo slišali iz ust Zorislave Bratuša, ki je na vrhu iz žepa povlekla prav za to priložnost spisano pesem, kjer je med drugim zarimano: »Bili so še časi TT-ja, ko v meni je želja tlela, da nekoč bi se na Triglav povzpela. Takrat sem bila še dekle, ki tkalo je lepe želje, danes sem dama vesela, želja mi davna je zdaj dozorela. Lepi Triglav ti moj, danes sem tukaj s teboj.«
Prava smer, ki pokaže vedno na Triglav
Klici z vrha domačim, pošiljanje prvih posnetkov prek mobilnika, pa potem pečatenje posebnih dopisnic s posebnim triglavskim žigom, skupinsko fotografiranje in pot v nedrje doma Planika, kjer smo počili. Ob peti petkovi zjutraj smo vstali, čez uro krenili na pot in ob sedmi večerni uri je bila zadnja od navez varno čez zadnjo skalo nazaj z vrha tik ob planinski postojanki Planika. Morate priznati, da smo bili pridni, predvsem pa zaradi naših spremljevalcev pohoda, izjemnih posameznikov, vseh odetih v oblačila gorske reševalne zveze, z zagotovljeno maksimalno varnostjo, ki je dejansko ne premore noben od organiziranih množičnih pohodov na Triglav. Poleg vsakoletnega vzpona na Triglav vsaki generaciji pohodnic podamo veliko uporabnih napotkov za varno gibanje v visokogorju in od vsake zahtevamo popolno gorniško opremo s čelado, primerno obutvijo in varovalnim pasom. Zavedamo se, da so gore prijazne do teh, ki jih spoštuejo, in uporabljanje pravilne opreme je eden od načinov, da se jim ne zamerimo. Mi se Triglavu nočemo, saj si želimo še naprej izpolnjevati željo naših deklet, mamic, babic, hčera, nečakinj in kar je še ženskega sorodstva: vsaj enkrat v življenju stopiti na naš najvišji vrh. Skupaj s pokroviteljem pohoda, Mlekarno Celeia, smo v organizacijskem smislu, ki je, verjemite, res velik zalogaj, v zadnjih dveh letih storili precej novih korakov v pravo smer, smer, ki pokaže vedno na Triglav.
Boštjan Fon