Dnevnik, 31.01.06 – Sonja Korelc: Čedalje več smučarjev zapušča urejena smučišča
Žlahtna zmes gorništva in alpskega smučanja
Čedalje več smučarjev zapušča urejena smučišča in se odpravlja na turno smučanje
Igor Jenčič - Mišo je navdušen turni smučar in avtor Turnosmučarskega vodnika, v katerem je izbral in opisal 75 najlepših in najzanimivejših turnih smukov v Sloveniji in zamejstvu. Redno objavlja prispevke tudi na spletni strani www.turni-klub-gora.si, kjer je moč najti izčrpne informacije v zvezi s turnim smučanjem. Kot izkušen turni smučar je seveda vedel o temi povedati marsikaj.
Še nekaj let nazaj se je s turnim smučanjem ukvarjala le peščica, pa še te so mnogi na hitro odpravili z oznako, da so ekstremisti. Sedaj se je to spremenilo in kar naenkrat je težko najti `nedotaknjeno flanko` sveže zapadlega snega. "Ne bi se strinjal, da je šlo zgolj za peščico in še manj, da smo veljali za ekstremiste. Slednja oznaka se je uporabljala kvečjemu za alpinistične smučarje. Vsekakor pa drži, da nas je bilo manj in da so nekoč alpinistične spuste opravljali zgolj `ekstremni` smučarji. Danes se jih loteva tudi marsikateri `običajni` turni smučar, kar pa niti približno ne pomeni, da so ti spusti postali manj zahtevni ali nenevarni. Skratka, čedalje več smučarjev zapušča urejena smučišča in marsikateremu med njimi niti `klasični` turni smuki niso več dovolj," je pojasnil Igor Jenčič, ki je drugače po poklicu fizik, in pojasnil tudi, zakaj je temu tako: "V uvodu svojega Turnosmučarskega vodnika sem zapisal, da je turno smučanje žlahtna zmes gorništva in alpskega smučanja. V turno smuko se podajajo po eni strani tisti alpski smučarji, ki jih organizirana smučišča ne zadovoljujejo več, po drugi strani pa tisti planinci, ki jim je poletna sezona premalo, oziroma tisti, ki so spoznali, da so gore pozimi še lepše kot poleti. Obojih je čedalje več, od tod verjetno porast turnih smučarjev. Svoje pa je prispevala tudi oprema, ki je čedalje boljša in lažja. Pred desetimi in več leti je bilo treba ponjo v tujino, danes pa imajo naše alpinistične trgovine široko izbiro celotne opreme po nižjih ali enakih cenah kot v tujini." Pri tem Mišo dodaja, da prav poceni oprema še vedno ni, je pa verjetno glede na dvig standarda dostopnejša kot nekoč.
Človek bi sklepal, da so številni novi navdušenci posledica modnega trenda, a Jenčič, ki je s turnim smučanjem začel v zadnjem letniku gimnazije, pravi, da temu ni povsem tako: "Zanimanje ima svoje vzpone in padce. Na začetku so bili vsi alpski smučarji hkrati tudi turni smučarji, saj žičnic ni bilo. Sledilo je navdušenje nad kilometri, ki jih omogoča smučanje ob žičnicah, ponovno zanimanje za turno smučanje pa je opaziti v začetku druge polovice minulega stoletja, ko so številne smuke opremili z zimskimi markacijami, ko so bile spomladi odprte planinske koče na klasičnih turnosmučarskih območjih ter ko je izšel prvi pravi turnosmučarski vodnik, ki ga je napisal Ciril Praček. V osemdesetih letih je kraljeval Bojan Križaj, predvsem pa smo Slovenci `odkrili` oziroma smo si lahko privoščili smučanje v tujini. Spominjam se, da je v nekem obdobju samo v Francijo vsak petek zvečer odšlo deset in več Kompasovih avtobusov... Danes pa očitno ponovno prevladuje geslo `Nazaj k naravi`. Za naprej je sicer težko prerokovati, predvidevam pa, da bo število turnih smučarjev v nekaj naslednjih letih še naraščalo, kasneje pa bo popularno spet kaj drugega."
In kaj pravzaprav žene ljudi, da se na smučeh odpravijo v gore? "Motivi so zelo različni, od estetsko-romantičnih do športno-tekmovalnih. Tu so še iskanje izzivov, premagovanja samega sebe ali pa povsem praktični razlogi, ker so smuči pogosto najbolj učinkovito sredstvo za gibanje po snegu. Osebno jemljem turno smučanje predvsem kot doživetje gora na smučeh. Pri tem ne pričakujem, da bo smuka ne vem kakšen užitek, saj je pogostokrat vse kaj drugega. Če pa naletim na ugodne snežne razmere, jih znam zato toliko bolj ceniti in mi turo naredijo še toliko lepšo," je svoje izkušnje opisal 47-letni zapriseženi turni smučar.
Sonja Korelc