Urednik Primorskih sten ob deseti obletnici
To, kar počnem, je namenjeno plezalcem in ljubiteljem narave, da bodo lahko uživali v primorskih stenah in brezpotjih, istočasno pa lahko v primeru nezgod koristi reševalcem, da bodo lahko hitro in na pravem mestu pomagali ...
Tako je z uvodno besedo urednika pred natanko desetimi leti zagledalo luč sveta spletišče primorskestene.com, s katerim smo takrat marsikoga presenetili in na nek drug, večini neznan način, gornike popeljali v novo dimenzijo spoznavanja primorskih gora, sten, grebenov …
Kmalu potem, ko so obiskovalci spletišča spoznali, da bo zadeva zanje morda zanimiva, se je naš poštni predal začel polniti z novostmi, popravki, nasveti … Veliko smo si pomagali tudi s pisanjem in telefonskimi klepeti, vsi namreč niso imeli možnosti ali znanja, da bi uporabno gradivo lahko pošiljali v elektronski obliki. Zato je vzporedno s sodobno pošto delovala v obeh smereh tudi klasična papirnata pošta, po kateri je prišlo veliko podatkov o starih in novih smereh. Legendarni alpinist Franček Knez je običajno izrezal iz vodnika Plezalni vzponi - Vzhodne Julijske Alpe fotografije sten in vanje vrisal svoje smeri, dodal skice in par osnovnih podatkov o smereh. Nekateri so pošiljali kopije svojih dnevnikov, drugi stare vrise v črno-bele fotografije, nekateri skice.
Kot urednik spletišča sem tako spoznal vse generacije plezalcev, večinoma so bili vsi veseli sodelovanja. Alpinističnim smerem v gorah so se hitro priključili tudi zahtevni spusti alpinističnih smučarjev, večini neznani lovski prehodi in samotni vzponi ljubiteljev brezpotji. Posebno v prvih letih urejanja so mi s fotografijami sten veliko pomagali znani in kmalu tudi ostali gorniki, ki sem jih prosil za sodelovanje. Sčasoma smo se povezali tudi z uredniki nekaterih podobnih spletišč in z večino njih ugotovili, da si s sodelovanjem lahko dobro pomagamo.
Deset let je minilo v zelo aktivnem urejanju novih območij in sproti prispelih, večinoma novih smeri. Na račun boljših fotografij, z dokaj verodostojnimi vrisi smeri, je namreč stalno prispevalo veliko novosti. Kreativni plezalci različnih plezalnih sposobnosti so med vrisanimi smermi opazili sive lise, ki so marsikatero navezo potegnile v prijetno raziskovalno plezanje in neizmerno uživanje v gorah. Nekatere naveze so manj obiskane in včasih še neznane stene vzele v pravi zakup. Podobno je bilo tudi v času, ko je narava poskrbela za dobre zimske pogoje, ob hudem mrazu so zrasli še neznani zaledeneli slapovi, skrite grape in smučarskim oračem vedno zahtevnejše strmine … za urednika vedno polna vreča dela.
Ker sem običajno pri mejnih vrhovih uredil stene na obeh straneh grebena, je postalo urejanje tudi zanimivo mednarodno sodelovanje s plezalci iz sosednjih regij (Avstrijci, Italijani, Rezijani …).
V času različnih gospodarjev so v minulem stoletju predeli teh gora marsikje doživljali krute in krvave zgodbe, ki si jih pošteni ljudje ne želijo več. Številnim gorniškim virom iz domovine so se naklonjeno pridružili tudi podobni z drugih strani meja. V navideznem miru med svetovnima vojnama so marsikatere stene doživljale tudi prve obiske plezalcev, ki so takrat dvigovali raven plezanja že do šeste težavnostne stopnje.
Če sedaj pogledam nazaj, v skoraj polno vrečo urejenih smeri po primorskih stenah, sem kljub redkim neraziskanim sivim lisam vesel, da je to na nek način spravljeno v načrtovano celoto, za kar gre velika hvala vsem vam, s katerimi sem na različne načine delil ta doživetja.
Moj namen in vodilo skozi ta leta je bil vedno zelo enostaven, urediti in rešiti pozabe vse znane smeri na območju primorskih gora, sten, grebenov … to je pač naša gorniška dediščina.
Pred nami je še veliko izzivov, poleg običajnega uredniškega dela se bomo še naprej trudili, da bo spletišče čim bolj uporabno vsem, ki na različne načine iščejo v njem podatke.
Hvala tudi založbi Sidarta za uporabo njihove Planinske karte, Komisiji za alpinizem za pomoč pri nabavi fotoaparata, Franciju Savencu za velikodušno pomoč pri rabi njegovih virov in za vse objave, ki so bile vsa ta leta na spletnem mestu Gore-ljudje.
Ker bi bil spisek vseh, ki ste mi vsa ta leta pomagali, neskončno dolg, lahko rečem vsem le hvala.
Posebna zahvala oblikovalcu spletišča, vedno pripravljenemu Žigi Janežu, ki mi vsa leta pomaga pri tehničnih problemih in tudi v bodoče obljublja pomoč. Ker sem sam pismeno bolj na dnu vreče, gre zahvala prvobralki urejenih prispevkov, ki v besedilih laično lovi moje najbolj očitne jezikovne zdrse, Magdi Vremec Ragusi.
Obiskovalcem spletišča želim veliko užitkov ob brskanju in iskanju zanimivih ciljev, v gorah pa veliko sreče ob ponavljanju starih in iskanju novih smeri. Možnosti za slednje je še veliko, žal je raziskovalnih plezalcev vedno manj.
Peter Podgornik - 5rP
Južna stena Jerebice
P. s: Ob deseti obletnici spletišča PMS še malo starejša obletnica; pred natanko štiridesetimi leti sva z bratom Pavletom splezala eno najinih lepših smeri v primorskih stenah. V podobnih zimskih razmerah kot so na pričujoči fotografiji, sva oborožena z veliko voljo in težko plezalno opremo vstopila v južno steno Jerebice in splezala smer Sivi ideal.
Na sončni strani Julijcev je postala smer precej obiskana, skoznjo so šle generacije plezalcev tega obdobja. Smer sem večkrat ponovil s številnimi prijatelji, običajno pozno jeseni, ko je zajeda najbolj suha in v njej zares uživaš, v dolini pa te boža neskončna paleta jesenskih barv.
Tudi letos sem si to želel, na žalost ali pa na srečo sta me dve operaciji prisilili v tiho sanjanje in večno upanje ...
5rP