INDOK PZS: Ob slavju prvo uradno srečanje PZS - ÖAK
125-letni jubilej avstrijskega alpskega kluba
50-letnica avstrijske himalajske družbe
V dunajski Mestni hiši je bilo 2. junija praznovanje 125-letnega jubileja avstrijskega alpskega kluba (1878-2003) in 50-letnice avstrijske himalajske družbe (1953-2003).
Praznovanja so se udeležili predstavniki evropskih planinskih zvez. Srečanje mag. Francija Ekarja, predsednika Planinske zveze Slovenije s predsednikom avstrijskega alpinističnega kluba (Ősterreichischer Alpenklub - ŐAK) mag. Johhanesom Bauerjem in predsednikom avstrijske himalajske družbe (Ősterreichischer Himalaya-Gesellschaft - ŐHG) Petrom Sovo, je bilo prvo s strani PZS.
Poleg prazničnih programskih točk, kjer je bila Slovenija omenjena kot alpinistično aktivna dežela, je bila osrednja točka govor univ. prof. dr. Hannesa Strohmeyerja, ki je predstavil sedanje in bodoče probleme planincev, alpinistov in ekspedicionistov v povezavi oz. v nasprotju s tradicijo in sedanjimi – novimi časi. Izpostavljeno je bilo tudi vprašanje mladih, njihova vključitev v aktivnosti gorskega sveta – vzeti gore, kot dom ob dejstvu, da bi v alpskih deželah, brez gora, bili brezdomci. Ko bo Planinska zveza Slovenije referat prejela , ga bo objavila v javnih glasilih.
Avstrijski alpski klub s sedežem na Dunaju je naddruštveno združenje planincev, ki poudarjajo usmeritve v gorskem svetu. Pogoj za članstvo je doseganje težkih plezalnih smeri, kot prvi v navezi, odmevni dosežki na literarnem področju v povezavi s planinstvom, ipd.. Včlanjevanje je možno le na osnovi povabila. Klub je lastnik Adlersruhe - najvišjega planinskega zavetišča v Avstriji (3454 m).
Avstrijska himalajska družba je nepolitična družba in je njena osnovna naloga pospeševanje planinstva in alpinizma ter zavzetost tudi za izvenevropska območja. Izdajajo tudi časopis (Österreichische Alpenzeitung), ki je ob jubileju predstavil bogato preteklost, saj so zgodovino izoblikovala imena, kot so Luis Trenker Herman Buhl, in drugi. Veliko pozornost posvečaju tudi nam dragemu dr. Juliusu Kugyju, katerega smatrajo za Staroavstrijca, čeprav ga je leta 1914 sprejela Italija; tudi samemu Kugyju nova domovina ni mogla nadomestiti prvotne. Nemški jezik je cenil in ga ni nikoli zatajil. Kljub temu, da je pripadal trem narodom, saj si je kot Avstrijec ustvaril dom v Italiji, je opeval tudi slovenske gore, saj je bil po materi tudi slovenske krvi.
Omenjenih jubilejev se je udeležilo preko 700 udeležencev na najvišjem nivoju. Zato je še toliko bolj pomembno, da se je Slovenija v neposrednih razgovorih predstavila kot planinska-alpska dežela, da je bila predstavljena njena odprtost, urejenost, pa tudi izražena želja po sodelovanju in dopolnjevanju s sosedi.
INDOK PZS,
po poročilu predsednika PZS