Planinskega društva Tolmin Krpelj - Pogled v preteklost
Leta hitro tečejo in kar težko si je predstavljati, da glasilo PD Tolmin izhaja že dvajset let.
Nabralo se je za dve debeli vezani knjigi od prve do dvajsete številke, ki se jim pridružuje še pet izdaj velikega formata oz. skupno 1226 strani. Ob preletu kazal vseh dosedanjih letnikov zaživijo spomini na dve desetletji uredniškega dela, ki naj bi jih v skladu z društveno statistiko merili v številu ur. Od začetka do danes ga ureja tričlanski uredniški odbor (Milena Brešan, Cvetka Jug in Žarko Rovšček kot glavni urednik). Pogled v preteklost je povezan z nastajanjem in urejanjem številnih prispevkov o delu društva in njegovih mejnikov, o podobah ljudi in dogodkov, ki so ga soustvarjali, o številnih doživetjih piscev prispevkov. Nekateri so že davno prenehali z aktivnim delom, nekaj se jih je tudi za vedno poslovilo, a o njihovih prizadevanjih za razcvet planinskega društva priča glasilo. Le-ta uvršča PD Tolmin med tista, ki imajo tudi na tak način dokumentirano svoje delo.
Pobude za začetek izdajanja glasila PD Tolmin so veliko starejše od Krplja, ki je dobil ime po predvojnem planinskem klubu, ilegalnem sopotniku Soške podružnice SPD, a zaradi različnih vzrokov niso zaživele. Leto 2000 torej ni predstavljalo le prelom tisočletja, povezano je bilo tudi z začetkom trajne izdajateljske dejavnosti PD Tolmin, ki jo je najavil že zbornik Stoletje planinstva na Tolminskem leta 1996, in so mu sledile še druge publikacije. Ob njem in ob vseh številkah Krplja, vse do zadnje petindvajsete, je nastajala tudi pisana kronika, zbrano in urejeno dokumentarno gradivo o delovanju društva.
O skromnih začetkih priča že prvi ovitek glasila, enotno oblikovan za prve tri številke, da bi čim bolj znižali stroške tiska. Prva naklada je bila 400 izvodov. Kmalu se je izkazalo, da so člani planinskega društva glasilu naklonjeni, da ga vsako leto pričakujejo. Praviloma izhaja enkrat letno, čeprav se je v začetku dogajalo, da sta izšli tudi dve, enkrat celo tri številke v letu. Očitno se je nabralo dovolj prispevkov. Poleg običajnega poročanja o delu odsekov, razprav iz društvene zgodovine in spominskih prispevkov, je bila glavna pozornost namenjena številnim pomembnejšim obletnicam društva ali odsekov, saj jih ob tako razvejanem delovanju, kot ga ima PD Tolmin, nikoli ne manjka. Npr.: 50-letnica Mladinskega odseka, 110-in 120-letnica Soške podružnice, 60- in 70-letnica koče na planini Razor in Postaje GRS Tolmin, 30-letnica SAO, 40-letnica Jamarske sekcije, 60-letnica slovenske poti na Mangart in odkritja spomenika dr. Juliusu Kugyju v Trenti, ki sta povezani z zgodovino društva, 90-letnica ilegalnega PK Krpelj ipd. Članki ob takih priložnostih so obravnavano temo obdelali kronološko in celovito, na osnovi razpoložljivega arhivskega gradiva, in predstavljajo istočasno tudi temelj društvene kronike. Kadarkoli lahko uporabnik seže po podatkih, ki so zbrani v njih. Ne nazadnje je treba pripomniti, da so vse številke glasila dosegljive tudi na spletnih straneh PD Tolmin. Nekatere izdaje imajo po obsegu tovrstnih prispevkov že podobo tematskih številk. Krpelj objavlja tudi intervjuje z vidnejšimi predstavniki društva ob njihovih življenjskih jubilejih ali dosežkih, komentira pomembnejše dogodke, ki so povezani z delom društva, objavlja gorska doživetja posameznikov in se jih spomni tudi ob slovesu. Tu in tam pritegne tudi kakšnega zunanjega pisca. Prvotna naklada je že pri tretji številki narasla na 500 izvodov, pri peti na 600 izvodov. Izjema sta 15. številka (30-letnica SAO, barvni tisk, 64 strani) in 22. številka (ob 120-letnem jubileju Soške podružnice SPD, 72 strani), ki sta bili natisnjeni z 900 izvodi, sicer pa list od 21. številke naprej redno izhaja v 700 izvodih in večinoma na 48 straneh. 21. številka je pomenila tudi preskok na veliki format A4 z barvnimi stranmi. Tako se je Krpelj znotraj društva dobro usidral, postal prepoznaven tudi v planinskih in drugih krogih izven društva.
Prehod na večji format A4 in na barvne strani, ki jih je običajno 16 od skupno 48, je povečal tudi zahteve za bolj kvalitetne fotografije, saj posamezne nemalokrat zasedejo tudi pol strani, kar ustreza velikosti običajne razglednice. Zadnja leta so dokaj redne objave podob članov Fotografske skupine PD Tolmin, predvsem tiste, ki so bile najuspešnejše in nagrajene na domačih in mednarodnih natečajih. To gotovo veliko pripomore k likovni obogatitvi in večji reprezentativnosti glasila in še bolj privlačnem zunanjem licu.
Pred PD Tolmin so številni izzivi, od prehoda na barvni tisk v celoti, ki stroške glasila podraži, pa do vse večje konkurence z elektronskimi mediji. Skupaj s spletnimi in facebook stranmi jih uporablja tudi samo planinsko društvo. Njim bi morali prepustiti tekoče in hitro odzivno obveščanje s krajšimi zapisi ali upodobitvami dogodkov v društvu. Krplju ob tem še vedno ostaja vloga stalnega in temeljitega društvenega kronista. Kljub sodobnim navadam in vse večji razširjenosti elektronskih medijev, je težko spregledati dobre strani, ki nam jih nudi tiskana beseda.
Jubilejna petindvajseta številka
Uvodnik in začetni članek jubilejne izdaje Krplja sta posvečena že omenjeni dvajsetletnici. Minilo je tudi prvo desetletje delovanja Fotografske skupine PD Tolmin. Že na prvi pogled vzbudi pozornost daljši prispevek s kronologijo njenih dosežkov na področju izrazne fotografije, vključno s pregledom številnih priznanj na domačih in mednarodnih foto natečajih. Temu primerno je objavljenih veliko nagrajenih barvnih in črno belih fotografij, ki likovno bogatijo tokratno izdajo.
Med daljšimi prispevki je vredno omeniti prispevek z naslovom Jamarska dogajanja 2019, ki povzame najnovejše obsežne jamarske raziskave na Tolminskem Migovcu in je tudi slikovno lepo ponazorjen. 11. 3. pripravlja avtorica Jana Čarga v ciklusu zimskih planinskih večerov v Knjižnici Cirila Kosmača Tolmin tudi predavanje o tem. Zanimiv je tudi krajši arheološki prispevek z naslovnim vprašanjem: so na planini Razor pasli in sirili že pred tisočletjem? Ne manjka tudi drugih prispevkov: o delu markacistov in varuhov gorske narave, o planinskih izletih (pohodih), o občnem zboru gorskih reševalcev in menjavi njihovega vodstva, o aktivnostih Mladinskega odseka, spominskih člankov ob življenjskih jubilejih članov oz. njihovem slovesu itd. Verjetno je dovolj razlogov za ogled nove izdaje, saj predstavlja pisan prikaz dela PD Tolmin v lanskem letu. Seveda glasilo prinaša le del vsega. Upoštevati je potrebno dejstvo, da nekateri sicer zelo aktivni odseki, premalo skrbijo za tovrsten prikaz svojega dela v javnosti, zato bo gotovo delo društva še bolj obširno predstavljeno na bližajočem občnem zboru (14. marec). Omeniti velja, da poleg članov prejmejo brezplačen list tudi sosednja društva, ustanove in druga zainteresirana javnost. Krpelj torej že dvajset let uspešno kroji javno podobo društva.
Žarko Rovšček