Ustanovljeno je bilo 24. aprila 1979 kot plod nekaj zanesenjakov, privržencev narave, ki niso stremeli le k materialnim dobrinam
25 let Planinskega društva Ribnica
Planinsko društvo Ribnica v letošnjem letu, v letu 2004, praznuje svoj
25. rojstni dan. Društvo je bilo namreč ustanovljeno 24. aprila 1979 kot plod nekaterih zanesenjakov in privržencev narave, ki niso stremeli le k materialnim dobrinam, ampak tudi k dobremu zdravju, počutju, stiku z naravo, lepoti narave… predvsem pa vse to tudi ohraniti, saj vemo: “Narave nismo dobili od naših dedov, ampak smo jo dobili v varstvo od naših vnukov.”
Začetki organiziranega planinstva na našem koncu pa segajo že v leto 1934, ko so se aktivneje začeli dogovarjati o podružnici Slovenskega planinskega društva na tem koncu. Delegat Osrednjega društva SPD dr. Jože Rus je bil s svojim pisanjem v Planinskem vestniku (l. 1934, str. 222-223) o tem, da naj se ustanovi v Ribnici planinski klub, ravno on pobudnik ustanovitve podružnice. Čeprav si dr. Rus ni nikoli mislil, da se bo našlo toliko ljudi, da bi se lahko ustanovila podružnica SPD, pa se je ravno to zgodilo. Najprej pa leta 1934 formirajo Ribniški klub SPD, ki naj bi predvsem izpeljal markiranje poti »po Ribniškem in Kočevskem ozemlju po res lepih in nepoznanih predelih Slovenije, ki so bili do sedaj zunanjemu svetu skoraj neznani – lepote teh krajev pa ne zaostajajo za lepotami drugih v Sloveniji - ter za pot do morja, ne po cesti, temveč po bližnjicah.« (vir: Planinski vestnik 1934, str. 222-223 in 1935, str. 291). Že leta 1934 vložijo pravila na kr. bansko upravo Dravske banovine, ki jih je le-ta 27. decembra 1934 II No. 27510/2 tudi odobrila. Tako je bila na Ustanovnem občnem zboru 31.01.1935 ustanovljena Ribniška podružnica SPD (za Kočevski srez), prijavljenih pa že 80 članov. Soglasno so bili izvoljeni: za načelnika podružnice dr. Igo Janc, odvetnik v Ribnici; za odbornike: Ivan Burger, Ivan Klun, posestnik in predsednik občine, dr. Janko Lavrič, Filip Peterlin, Janko Trošt, ravnatelj meščanske šole (vsi v Ribnici), potem še v Kočevju dr. Franc Češarek, predstojnik sodišča, Ludvik Erjavec, Franc Fajdiga ml. (Sodražica), Leopold Šega ter Ernest Stanič, šolski upravitelj v Dobrepoljah. Izvolili so še namestnike (11), med njimi je bil tudi znameniti ribniški dekan Anton Skubic in tudi dve ženski. Bili so pa tudi mnenja, da naj bo okoliš podružnice večji, kakor je označen na pravilih, kajti ni bilo podružnice v Logaškem (ki je takrat že prenehala delovati) in Loškem okolišu, zato so rekli, naj naš okoliš seže od Kolpe do italijanske meje. In v duhu zavedne slovenske krvi pravijo: »Bodi pa podružnica popolnoma slovenska, kakor je njeno ime, da pokaže nacionalni moment z ozirom na kočevske Nemce.« (vir: PV, 1935, str. 291). V KRONIKI, časopisu za slovensko krajevno zgodovino Ribnica na Dolenjskem (l. 1982, št. 2, str. 130), pa beremo, da je bila prva planinska podružnica Slovenskega planinskega društva za kočevski srez s sedežem v Ribnici, ustanovljena že leta 1934 (verjetno je ob tem mišljen Ribniški planinski klub oz. potrditev pravil podružnice dec. 1934) in je delovala do 2. svetovne vojne.
Po vojni je v ribniški občini nastalo daljšo obdobje brez planinskega delovanja. Ljubitelji narave in gora so bili včlanjeni v sosednjih planinskih društvih Kočevju in Velikih Laščah, predvsem v PD Ljubljana Matica. Po letu 1975 je pričelo zanimanje v Ribnici za planinstvo zopet naraščati; tem interesom je znal prisluhniti dolgoletni planinec (že pokojni) g. Nande Nosan in na njegovo pobudo je bilo dne 24.04.1979 ustanovljeno Planinsko društvo INLES Ribnica – 154. po vrsti registrirano pri PZS. Na ustanovnem občnem zboru je bil g. Nosan Nande izvoljen za predsednika, g. Žlindra Leopold za tajnika in ga. Francka Gornik za blagajnika društva. Pokrovitelj društva pa je bil Inles Ribnica.
Kmalu po ustanovitvi društva v letu 1981 je bil poleg rednega programa dela sprejet zelo pomemben sklep o zbiranju denarnih sredstev za obnovo Triglavskega doma na Kredarici. Na pobudo PD INLES RIBNICA je bilo zbranih 45 milijonov tedanjih dinarjev. Zaradi izdatnih prispevkov podjetij RIKO in INLES sta oba podjetja vpisana na spominski plošči v Triglavskem domu na Kredarici; poimenovani sta tudi dve sobi RIKO in INLES.
Že leta 1982 smo se planinci lotili markiranja ribniške planinske poti. Izvršni odbor planinskega društva in občinski odbor ZB NOV sta predlagali ustanovitev oz. markiranje Ribniške planinske poti, Po poti štirih brigad. Pot je bila v letu 1985 markirana in uradno odprta. Naša transverzala, vezna pot je krožna in povezuje vse važnejše vrhove, turistične, kulturne znamenitosti in pomembnejša obeležja NOB. Po otvoritvi je bila pot že dvakrat obnovljena in delno spremenjena in tudi sedaj na poti potekajo potrebna dela. Na predlog ribniškega in kočevskega planinskega društva smo v letu 1995 začrtali povezavo obeh društvenih planinskih poti preko Grčaric – Strmca do Jasnice in na Ložinski vrh. V jeseni 1997, ko smo za MDO PD Zahodne Dolenjske v planinski koči pri Sv. Ani ravno organizirali markacijski tečaj, pa so udeleženci markacisti začrtano povezavo skupne planinske poti tudi zmarkirali. PD Ribnica je Markacijski odsek uradno ustanovilo leta 1996 in še vedno zavzeto skrbi za pota in vrhove.
Ker se je v društvo vključevalo vedno več članov iz različnih sredin in krajev občine, se je društvo leta 1989 preimenovalo iz PD INLES Ribnica v PD Ribnica. Odločitev o preimenovanju je bila sprejeta na rednem občnem zboru na Slavniku. Izvoljeno je bilo novo vodstvo (predsednik Jože Andoljšek), ki je dalo pobudo za izgradnjo planinske koče pri Sv. Ani na Mali gori. Sv. Ana je priljubljena izletniška točka domačinov in tudi drugih obiskovalcev narave, zato se je zdela ta lokacija zelo primerna.
Ideja za graditev koče se je dokončno izoblikovala na sestanku na Travni gori leta 1989, dokončen sklep o gradnji koče pa je bil sprejet na občnem zboru na Travni gori dne 03.02.1990. Z gradnjo koče na mestu nekdanje kmečke domačije se je začelo 10. 2. 1990 s čiščenjem terena. Projekt za kočo je ob sodelovanju ostalih načrtoval in vsa gradbena dela vodil naš planinski kolega Janez Gorše. Seveda pa je sodelovalo zraven zares veliko planincev in ostalih ljudi, ki so veliko doprinesli k izgradnji, postavitvi ter odprtju te naše koče.
Po obisku Jožeta Dobnika, podpredsednika PZS, v februarju 1992 je bila naša Planinska koča pri Sv. Ani na Mali gori vpisana in objavljena tudi v Vodniku planinskih postojank v Republiki Sloveniji, uvrščena med 33 slovenskih razglednih vrhov, in v točke Razširjene slovenske planinske poti.
Dežurstvo ob vikendih in praznikih so planinci opravljali že od leta 1992, dne 26.06.1993 pa smo kočo uradno in svečano odprli. Akademik Stane Jarm nam je ob tej priložnosti podaril čudovito umetnino v lesu »Planinci v Steni«, ki krasi pročelje naše koče.
Za kočo skrbi PD Ribnica z Gospodarskim odsekom (ustanovljen na občnem zboru PD Ribnica 04.04.2003, prej smo imeli Gospodarski odbor) in gospodarjem koče ter številnimi planinci dobre volje.
Kljub veliki angažiranosti ob gradnji in urejanju vseh potrebnih del koče in njene okolice smo ohranjali planinsko tradicijo s planinskimi srečanji, pohodi in sodelovali s sosednjimi PD, posebno s kočevskim PD, s Športno zvezo Ribnica in s PZS.
PD Ribnica se kot večina planinskih društev še posebej zaveda pomena mladih, njih izobraževanja in vzgoje, varstva narave, varne hoje v gore s polno malho gorniškega znanja, pa pomena čistega okolja in ohranjanja le-tega tudi zanamcem. Tako že od leta 1989 imamo Planinski krožek na OŠ dr. Franceta Prešerna v Ribnici. Leta 1995 se mladi še bolje organiziramo in ustanovimo Mladinski odsek PD Ribnica, v letih, ki sledijo pa pomagamo tudi drugim planinskim društvom pri ustanavljanju le-teh. Že vsa leta pridno sledimo akciji Mladi planinec in se izobražujemo tudi v Planinski šoli, po zmožnostih pa se udeležujemo tekmovanj Mladina in gore in orientacije. Tako je konec novembra 1999 ekipa Urban s planinskega krožka osvojila 2. mesto na Državnem tekmovanju Mladina in gore in postala državni podprvak. Tega leta smo bili uspešni (2.) tudi na orientacijskem tekmovanju Zasavske orientacijske lige.
Z mladimi planinci pa smo se začeli podajati tudi na mladinske planinske tabore, na katerih smo vedno dajali poudarek na teme Planinske šole in le-to izvajali ob številnih zanimivih pohodih. Tako smo leta 1995 na Travni gori organizirali 1. mladinski planinski tabor, drugi je bil leta 1996 v Vasi ob Kolpi, tretji leta 1997 v Brsniku ob Kolpi, četrti leta 1998 v Krnici, peti po vrsti leta 1999 na Pokljuki, šesti pa je bil po nekaj letnem premoru leta 2003 na krasnem tabornem prostoru nad Dovjem. Vsi tabori so bili dobro obiskani, ter varno, uspešno in v zadovoljstvo vseh, predvsem pa mladih, dobro izvedeni. Prav tako so bili vsi tabori tudi Eko-tabori, kjer pa nismo skrbeli samo za čisto in lepo naravo, temveč tudi na lepe medsebojne odnose.
S šolskim letom 2003/ 2004 so se mladi planinci preselili v nove prostore PD Ribnica. Krožek trenutno obiskuje 25 – 30 ribniških osnovnošolcev.
V šolskem letu 1995/96 smo za najmlajše organizirali v Vrtcu Ribnica planinski krožek in izpeljali akcijo Ciciban planinec; ki jo poslej nadaljujemo vsa leta.
V letu 1994 smo se na pobudo nekaterih članov društva odločili, da razširimo našo dejavnost in vključimo v naš program dela tudi športno plezanje V ta namen smo v Športnem centru v Ribnici postavili novo plezalno steno in jo 22. junija 1995 tudi svečano predali svojemu namenu. Otvoritev so s svojo prisotnostjo popestrili naši diplomanti planinske šole, še posebno pa smo uživali ob nastopu mladinskih tekmovalcev v plezanju iz Tržiča. Tudi ta pridobitev, ki je namenjena prevsem mladim, je bila opravljena s prostovoljnim delom.
Vse skupaj se je naglo razvijalo, z veliko pozitivne energije pa se je že leto kasneje ustanovila prva plezalna šola. Poleg plezalne stene so si naši alpinisti in športni plezalci v Športnem centru v Ribnici napravili plezalni fitnes, kjer so redno vadili mladi začetniki alpinisti v plezalnem krožku. Jeseni 1996 je prvič organizirana tudi tekma v športnem plezanju za Pokal Ribnice, v tistem letu pa je ustanovljen tudi Alpinistični in športno-plezalni odsek PD Ribnica. Kot rezultat dobrega dela in truda samo dve leti kasneje, leta 1998, postane Kristjan Pranjič državni prvak med mlajšimi dečki. Leta 1999 se prvič priključi pet članov PD Ribnica odpravi v tuja gorstva, v Perujske Ande. Tam so zelo uspešni, saj Aleš Žagar prepleza tudi prvenstveno smer na 6197 m visoko Copo in jo imenuje »Ribnica – express«. Leta 2000 je že tu 2. alpinistična odprava, kjer Žagar zopet prepleza prvenstveno smer na 6-tisočak Palcaraju Sur »Immortal beloved«. Žagar postane športnik leta 1999 in l. 2000 dobitnik priznanja občine Ribnica za dosežke na področju alpinizma. Hkrati pa tudi PD Ribnica prejme občinsko priznanje ob uspešnem 20-letnem delu na področju planinstva. Alpinisti in športni plezalci pa se leta 2001 odločijo imeti svoj lastni klub, tako se "odcepijo" in decembra 2001 ustanovijo Plezalni klub Ribnica.
Izobraževanje članov v planinskem znanju, torej izobraževanje za vodnike PZS, mentorje planinskih skupin, markaciste in druge kadre ter znanje s področja planinstva, je eden izmed velikih poudarkov društva. V teh letih smo izobrazili kar nekaj strokovnih planinskih kadrov. Trenutno so v društvu 4 vodniki PZS (1 z B kategorijo), 3 mentorji PS in 8 markacistov. Udeleževali smo se tudi drugih izobraževanj, tečajev in seminarjev, kot so Tečaj gorništva – šola varne hoje, Teden turne smuke, Dnevi varstva pred snežnimi plazovi, Seminarji za aktivne člane MO, za vodje taborov, družabnost v gorah, pa za društvene delavce itd.
Vseskozi svoje delovanje je PD Ribnica organiziralo res številne pohode (med njimi od leta 1994 Tradicionalni zimski pohod v Jelenov žleb in tradicionalni Nočni pohod z baklami na Sv .Ano), ture in izlete doma in v tujino, razna srečanja in predstavitve dejavnosti ter predavanja, ki so naravo in gore približala še širšemu krogu ljudi. Tako smo med drugim gostili Boruta Peršoljo, Pavleta Kozjeka, Vikija Grošlja, Tomaža Humarja in druge. V vseh teh letih so naši člani osvojili najvišji vrh Avstrije, Grossglockner, pa Mt Blanc in še kar precej drugih vrhov in plezališč Evrope, podajali so se v Južno in Severno Ameriko, v Kavkaz in Himalajo pod Everest ter Anapurne.
Za uspešno delovanje je pomembo se povezovati, izmenjavati si izkušnje in pridobivati nove ter se vedno učiti. Zato se je PD Ribnica vedno rado povezovalo, tako na lokalni, regijski kot državni ravni. Svoje predstavnike je PD Ribnica imelo oz. ima v Predsedstvu Športne zveze Ribnica, v MDO PD Ljubljana (prej v MDO PD Zahodne Dolenjske), v Pokrajinskem odboru mladinskih odsekov Ljubljana (prej v MK MDO Zahodne Dolenjske), pa tudi v komisijah Planinske zveze Slovenije: v Mladinski komisiji PZS in zadnja leta tudi v Komisiji za mednarodno sodelovanje PZS. Naši člani so se tako udeleževali Skupščin PZS, sej UO PZS ter Zborov in sej komisij, sodelovali na raznih tečajih kot slušatelji in tudi kot predavatelji.
Naše društvo pa se ne povezuje samo s sosednjimi društvi in društvi po Sloveniji, ampak tudi s slovenskim društvom iz Trsta (Amici del Mercoledi), s katerimi že od leta 1998 sodelujemo predvsem na medsebojnih vsakoletnih srečanjih. Tako se po lanskoletnem veseljem srečanju na Sv. Ani letos ribniški planinci odpravljamo v Italijo, kjer nas bodo po zanimivih poteh popeljali Tržačani.
Leto 2003 smo začeli precej vzpodbudno, saj smo že na začetku leta, 7. januarja, po več kot letu obnavljanja in urejanja novih društvenih prostorov, le-te tudi odprli. Prej pa smo svoje domovanje imeli v prostorih na občini in v odstopljeni pisarni zasebnika.
Kot smo v jeseni 1999 na malo drugačen način proslavili 20 letnico društva s trodnevnim programom (petek predavanje o odpravi v Peru, v soboto pohod na Veliko planino, v nedeljo proslava pri koči na Sv. Ani), smo tudi v letu 2003 slovesno proslavili 10 letnico otvoritve koče. Ob tej slovesnosti pa smo se spomnili tudi 110. obletnice SPD. Pripravili smo vikend program: v petek 25. julija 2003 imeli v dolini predavanje fotografa in alpinista Jožeta Miheliča o Triglavskem narodnem parku, njegovem živem in neživem bogastvu, v soboto, 26. julija pa se je vse dogajanje preselilo na Sv. Ano, h koči. Tam smo po krajšem slovesnem uvodu prvič izvedli tudi Šolo varne hoje za čisto vse. Pri tem so nam izdatno in nesebično pomagali gorski reševalci postaje GRS Ljubljana.
Seveda pa ni vedno vse rožnato in cvetoče. Tako se je PD Ribnica skozi leta spopadalo tudi s problemi, kot so bili kakšni kratki stiki, pa številni neljubi vlomi v našo kočo. Kljub temu pa se je izkazalo, da je jedro društva močno in lahko ob dobrem sodelovanju vseh planincev živi uspešno tudi naprej. Vsako leto opravimo veliko prostovoljnih ur, ki so plod zagnanih in srčnih ljudi, ki vlagajo svoj čas in trud v delo pri koči in društvenih prostorih, dežuranju, oskrbovanju, čiščenju, urejanju okolice, markiranju in skrbi za poti, pri delu z mladimi planinci na krožkih, čistilnih akcijah, taborih, pri vodenju planinskih pohodov, pa tudi pri osveščanju ljubiteljev narave preko glasila Rešeto, kjer imamo svojo rubriko, preko oddaje Planinski kotiček na Radiu Univox in lokalne televizije R-kanal+ ter preko drugih medijev.
Ne gre pozabiti omeniti tudi vseh predsednikov PD Ribnica, ki so se zvrstili in vodili naše društvo v tem četrt stoletju delovanja. Prvi predsednik je bil že omenjeni pobudnik Nande Nosan (1979 – 1989), nato je krmilo prevzel in društvo dolgo časa uspešno vodil Jože Andoljšek (1989 – 17.06.2000). Na Sv. Ani je 17. junija 2000 predsednik postal Rudi Lovšin, ki je društvo vodil do 17. marca 2001, ko nov predsednik na žalost ni bil izvoljen, vodenje pa je do 22. februarja 2002 prešlo v roke delovnega predsednika občnega zbora Gregorja Češarka, kot v.d. predsednika (tudi izredni občni zbor 18.5.2001 ni spremenil ničesar). 22. februarja 2002 dobi društvo nove moči – predsednik postane Ciril Zbačnik, prvi načelnik našega mladinskega odseka in tudi mentor PS.
Na zadnjem, 25. rednem letnem občnem zboru, ki ga je imelo naše društvo v petek, 5. marca 2004 v Gasilnem domu v Dolenjih Lazih smo za mandatno obdobje dveh let izvolili tudi novo vodstvo. Ustanovili pa smo, tudi uradno, Vodniški odsek PD Ribnica (do sedaj je za pripravo, organizacijo in izvedbo pohodov zelo uspešno skrbel Odbor za pohode PD Ribnica). Za predsednika PD je bil izvoljen Stane Babič, podpredsednik je postal Ciril Zbačnik, tajnik Roman Petelin, po funkciji so svoja mesta v Upravnem odboru PD Ribnica zasedli še načelnik Mladinskega odseka Barbara Vogrinec, načelnik Markacijskega odseka Andrej Drobnič, načelnik Gospodarskega odseka Marjan Lesar, gospodar koče Dušan Nosan in načelnik novoustanovljenega Vodniškega odseka Zdenka Mihelič; voljeni člani v UO pa so postali: Janez Centa, Gregor Češarek in Marjan Intihar. Nove člane sta dobila tudi Nadzorni odbor in Častno sodišče PD Ribnica.
24. aprila letos, na dan ustanovitve PD Ribnica, je planiran pohod po Ribniški planinski poti, proslavitev 25. obletnice pa bo jeseni, ko bo PD Ribnica predvsem kot povabilo in spodbuda za nadaljnja številna in upajmo uspešna leta pripravilo zanimiv program praznovanja. Skozi leto nameravamo imeti tudi več predavanj gorniške tematike, ki bi nas planince še bolj obogatila in varneje popeljala v svet planin. Planov za nadaljnja leta je ogromno, predvsem pa je poudarek v nadaljevanju zadanih načrtov v zvezi s pohodi, kočo, delovanjem društva, pri izobraževanju mladih, najmlajših in starejših ter vodnikov, mentorjev in markacistov, še naprej biti prisotni tudi v medijih, sodelovati s sosednjimi in drugimi planinskimi društvi, MDO PD Ljubljana in PZS ter seveda medse povabiti čimveč ljudi dobre volje in jih navdušiti za čar planinstva in narave.
Zbrala in pripravila
Zdenka Mihelič
Viri: Planinski vestnik, leti 1934 in 1935; KRONIKA, časopis za slovensko krajevno zgodovino Ribnica na Dolenjskem (leto 1982, št. 2); govor ob 20 letnici PD Ribnica (Jože Andoljšek, takratni predsednik); zapisniki in zapiski Občnih zborov, Upravnih odborov in odsekov PD Ribnica