Dom in svet: Dne (torek) 9. avgusta 1904 je bil otvorjen »Aljažev dom«. Okoli 500 hribolazcev je prišlo ta dan prvič počastit njegovo gostoljubno streho. Zjutraj je bila sv. maša, opoldne banket.
Slovenski planinarji so si pridobili že mnogo zaslug za našo deželo. Oni odkrivajo svetu krasoto slovenske domovine in tudi skrbe, da postajajo romantični gorski kraji pripravni za bivanje letovičarjev. Koliko dohodkov ima Švica od tega, ker je znala svetu odpreti divne alpske pokrajine in privabiti vanje k oddihu na živcih utrujeno mestno prebivalstvo!
G. Aljaž je dober in skrben župnik svojemu visokemu faranu Triglavu. Na vrh mu je postavil »Aljažev stolp«, v divnih Vratih pod Triglavom pa stoji zdaj »Aljažev dom«, ki vabi letovičarje, da tu vživajo balzamični planinski zrak, obkroženi od veličastne gorske panorame, kateri je težko podobne najti na svetu.
Dne 9. avgusta t. l. je bil otvorjen »Aljažev dom«. Okoli 500 hribolazcev je prišlo ta dan prvič počastit njegovo gostoljubno streho. Zjutraj je bila sv. maša, opoldne banket. Letovičarji so se postavili v vrsto, in g. Pavlin, fotograf na Jesenicah, je posnel njih sliko, katero tudi mi priobčujemo, da se ohrani spomin temu dnevu. V sredi stoji župnik g. Aljaž, ob levi mu je slavnostni govornik g. prof. Orožen.
G. Aljaž je že pred tremi leti predlagal, da napravimo za 60000 K internacionalen zidan ,Hotel Vrata', kakršne imajo Tirolci in Švicarji. Že je napravil načrte, naredil vodovod 580 m dolg ter posekal les za streho in stropnike; ta les so sedaj porabili za stene novega doma, ki bo za sedaj kot restavracija morebiti zadostoval našim skromnim zahtevam.
Če hočeš vedeti, kaj so Vrata, poglej jih pri lepem vremenu, pri solnčnam izhodu ali zahodu! To je res nebeška lepota in krasota! Jako zanimiva je že pot iz Mojstrane v Vrata (2 1/2 ure), ki vodi ob kristalno čisti Bistrici, katera izvira pod Triglavom. Na desni vidiš slavni Peričnik, nate pa gledajo vrhovi gorá: Planina, Vrtaški vrh (1899m), Slemen (2050m), Možiceljni (to so špičaste skale na robu, kakor bi ljudje gori stali), prelepa Kokova špica (2425 m) in Dovški križ (2497 m), na katerega se lahko pride; pastirji pasejo pod njim ovce, in cele trope divjih koz se izprehajajo po njem. Od Dovškega križa se loči pravokotno stranski greben proti Kranjski gori. To so Mertuljek, Špik, ki se vidi z železnice, 2471 m visok, in Verdonove špice (2350 m).
Pa pustimo te velikane! Od Dovškega križa do Suhega plaza se vidi ob desni cela vrsta grebenov in špic, katerim skupno pravimo Škrnátarica. Potem še le pride Suhi plaz (2643 m), kateremu pravijo v Kranjski gori tudi Škrlatica, kakor ga imenuje spec. zemljevid. Tu je gnezdo in zalega divjih koz. G. Aljaž nam piše, da je doslej bilo le 8 turistov na Suhem plazu, ki je strm, nevaren in se vidi iz cele Gorenjske kakor močen stolp, pa dovška občina radi lova brani hoditi nanj. - .Dalje vidiš Rogico (2584 m) - ljudje pravijo: »na Rogicah« -, zraven so pa veliki kotli in kamnate planjave »Na podeh«. - Še dalje vidiš Trentarski križ (2435 m), na njem si bo ob jezeru, ki je pravo »Morsko oko«, postavilo prihodnje leto »Slov. plan. Društvo« svojo kočo. - Ravno za Aljaževim domom je Sténar(2506 m), zadaj pa Pihavec (2418 m). Pot gre dalje čez Luknjo (1719 m) v divje-romantično Trento na Goriško in v Soško dolino.
Soglasno trdijo vsi, da ni takega prizora, kakor če stojiš pred Aljaževim domom in imaš pred seboj mogočni Triglav (2863 m), eno impozantno široko steno, navpično se vzdigajočo čez 1800 m. Bolj na levo so: Begunjski vrh (2459 m) in Cmir (2391m) s tremi vrhovi. Čez Cmir in Begunjski vrh so napravili lani novo stezo – »Tominškovo pot« iz Vrat na Triglav.
Nazaj grede se vidijo od »Turkove koče« zadaj: Urbanova špica in Mlinarica, zadaj vrh Rujavine (2534 m); na desnem bregu Bistrice pa se razprostira na dve uri daleč, že obrašena, strma Črna gora do Mojstrane.
»Z Bogom, Triglav! Z Bogom Cmir!« kličejo turisti, ko zapuščajo Vrata.
Na naši sliki se vidita za »Aljaževim domom« Stenar in Rogica.