Dušan Škodič 09.02.2010 07:20 902 0

Baba - 08.02.10

TK Gora - Petra: Gre za Dovško Babo, povaljali pa smo jo iz strani Avstrije. In bolje ne bi mogli storiti.

Pristopimo nekoliko naprej od železniške postaje v Rosenbachu (Podrožca), iz dolinice, tam, kjer je čez vodo most in je lepo viden smerokaz. Dolgo, menda celo uro, nas potem pelje cesta v sam konec dolinice Medjidol. Je pa cesta lepo poglajena, kar v zadnjem dejanju spusta omogoča prav lepo dričanje sem ter tja. Ko se prekopicnemo čez potoček, je levo opaziti bližnjico in po njej posekamo okljuke, enkrat in še enkrat. Gori je gozdna meja in prav tam nekje se pot razcepi v desno (ta gre na Koprivnjak ali Malo Babo, kar je nehote preveril Černi) in v levo, kar ustreza današnjemu cilju. Kmalu smo na prostranih širjavah, skoraj nedotaknjenih in čisto zapršičenih. Naklon ni prehud in ni, da bi nas skrbelo. Lepa špurica nas pripelje nekoliko desno na greben, od tam pa v levo po grebenu proti vrhu. Čisto po pravici - Babe od od glave nismo valjali: zadnjim petdesetim metrom grebena z opastjo smo se odrekli, saj je bilo nedrje spodaj preveč mikavno. Z vrha smo kar naravnost vrisnili, med macesni, po globokem strmem pršiču, potem pa po poti pristopa eno samo naslajanje. To bi lahko trajalo do koče, pa smo na razcepu sklenili ubrati zgornjo varianto - vrnili smo se prav do tam, kjer se je izgubil Černi, ki mu je ta mala baba bila bolj všeč, od tam pa skozi strm, dokaj redek gozd eno samo prvinsko veselje vse do ceste. Po njej le še na brzinco do avta, v domovino in na pošteno odžejo. Varno, dokaj samotno in bohotno!

TK Gora: Baba - od uzad