Zaščitni ukrepi in ravnanje ob snežnih plazovih
Smučanje in deskanje izven urejenih območij, turno smučanje, ledno plezanje in pohodništvo, vsi zimski športi zunaj urejenih prog postajajo vse bolj priljubljeni. Za temi dejavnostmi pa se pogosto skriva bela smrt. Zaradi snežnih plazov v Alpah se vsako leto ponesreči in umre veliko ljudi. Prve letošnje nesreče v plazovih so že prinesle tako tragična poročila, kot tista s srečnim koncem ...
Poročila službe za opozarjanje pred plazovi
Glede na zimsko vreme začnejo službe za opozarjanje pred snežnimi plazovi objavljati prva poročila o snežnih razmerah v sezoni. Storitve, ki se redno osvežujejo, so ljubiteljem zimskih športov pomembno orodje za načrtovanje aktivnosti v alpskem okolju.
Plazovna (lavinska) poročila prikazujejo trenutno problematiko stopnje nevarnosti ter strukture snežne odeje, obseg in razporeditev nevarnih mest na terenu. Poleg tega meritveni podatki in spletne kamere zagotavljajo informacije o splošnih snežnih in vremenskih razmerah. Poročila so na voljo na številnih državnih in lokalnih spletnih straneh in se nanje lahko naročite tudi po elektronski pošti.
Nevarnost snežnih plazov
Snežni plazovi predstavljajo izjemno nevarnost za smučarje, deskarje, planince in alpiniste. Za mnoge je smučanje zunaj urejenih prog, tako imenovano freeriding (iz angleščine: »prosto« in »vožnja«), ultimativni zimski športni zagon. Smučanje in deskanje po neokrnjenem snegu, stran od nadzorovanih, označenih in urejenih smučišč, postaja vse bolj priljubljeno.
Zaščitni ukrepi
Po mnenju strokovnjakov bi se lahko izognili vsaki drugi snežni nesreči v Alpah. Večino snežnih plazov povzročijo smučarji in deskarji sami. Kljub opozorilnim tablam pogosto ne opazijo nevarnosti in napačno ocenijo razmere. Da bi zaščitili svoje življenje in življenje drugih ljudi, morate vsekakor upoštevati naslednja pravila:
- Preberite poročila o plazovih
Pred vsako turo spremljajte aktualna poročila o plazovih. Na vsakem smučišču v Alpah so servisne številke in internetne ponudbe z regionalnimi informacijami o snežnih razmerah in nevarnosti snežnih plazov. Najprej preverite poročila o plazovih, potem pa na pobočja.
- Nikoli sami
Z označenih prog nikoli ne smučajte sami, ampak v skupini. V primeru nesreče ali nezgode lahko ena oseba ostane ob poškodovancu ali zasutem, tretja pa odide po pomoč. Meja med o življenjem in smrtjo pogosto traja le nekaj minut.
Na nevarnih pobočjih imejte zadostno razdaljo do drugih smučarjev in deskarjev.
- Bodite pozorni
Zgodnje prepoznavanje sumljivih zvokov. Razpoke in tresljaji so opozorilni znaki, da se v snežni odeji nekaj dogaja. Popolnoma se izogibajte plazovitim terenom in morebitnim nevarnim območjem.
- Oprema
Bistveni zaščitni ukrepi pri freeridingu vključujejo ustrezno varnostno opremo: lavinski nahrbtnik z zračno blazino, karbonsko lopato za sneg, lavinsko sondo (tanka aluminijasta cev iz več delov, ki se zaskoči) in sledilno napravo - plazovno žolno (elektronski plazovni oddajnik).
- Ne prečite pobočij
Izogibajte se prečenju po plazovitih pobočjih: že najmanjša obremenitev lahko sproži nestabilno snežno odejo. Za sprožitev snežnega plazu je včasih dovolj lastna telesna teža ali odriv s smučarsko palico.
Predvsem podnevi in ob sončnem pripekanju lahko sneg postane težak in moker ter plošče lahko zdrsnejo. Snežni plazovi plošč so še posebej nevarni, ker se lahko ob nizkem tlaku sprožijo in s seboj odnesejo vse.
- Izogibajte se strmim pobočjem
Bolj strmo kot je pobočje, večja je nevarnost snežnih plazov: polovica vseh snežnih nesreč se zgodi na pobočjih, ki so strmejša od 40 stopinj. Ravno takšne strmine mamijo smučarje in deskarje k neprevidnim manevrom. Posebej nevarna so senčna severna pobočja ob svežem snegu in naraščajočih temperaturah.
- Obnašanje med snežnimi plazovi
Po podatkih planinskih združenj je v Alpah vsako leto v povprečju okoli 100 smrtnih žrtev snežnih plazov. Vsakdo, ki ga zajame snežni plaz, si lahko s pravilnim vedenjem poveča možnosti za preživetje.
- Odvrzi smučarsko opremo
Če ni več mogoče obstati na pobočju in se rešiti plazu, odvrzite smučarske palice (to ima absolutno prednost), smuči ali snežno desko.
- "Zaplavajte" na vrh
Vsakdo, ki ga odnese snežni plaz, mora v nahrbtniku sprožiti plazovno zračno blazino. S plavalnimi gibi naj poskuša ostati na površini in priti do roba snežne odprtine.
- Oblikujte dihalni prostor
Takoj ko se plaz upočasni, (če je mogoče) počepnite in upognite roke in dlani čez usta in nos, da nastane dihalni prostor. Ko si enkrat pokopan pod snežno odejo, pogosto ne moreš več premakniti niti prstov in je pritisk na prsni koš tako velik, da so telesne funkcije tudi pri majhnih globinah zasutja resno ogrožene. Teorija in praksa.
Največja nevarnost: zadušitev
Ker je splazeni sneg bolj stisnjen in težji, predstavlja ogromno težo za prsni koš in pljuča. Telo ni več dovolj prekrvavljeno in roke in noge hitro začnejo zmrzovati. Poleg tega so vaša usta in nos običajno zamašena s snegom, vaš zadah pa povzroči, da sneg zmrzne.
Večina žrtev snežnih plazov ne umre zaradi podhladitve ali poškodb, temveč zaradi zadušitve pod snežno gmoto. Možnost preživetja za pokopanega drastično upade že po 15 minutah. Po eni uri je le enega od treh ljudi mogoče rešiti živega. Po več kot dveh urah stopnja preživetja pade na manj kot deset odstotkov.
Povzeto po: stuttgarter-nachrichten
Iskanje v snežnem plazu - z lavinskim psom
Foto: Boris Štupar