Bohinjske novice, št. 10: iz Planinskega vestnika
6. oktober 2006
Iz Planinskega vestnika
Bohinj pred mnogimi leti
Le malokje je zbranega toliko zanimivega branja kot v Planinskih vestnikih. Tokrat prenašamo del sestavka Bohinj, ki ga je napisal ljubljanski zgodovinar profesor Franc Ksaver Richter po spisih iz zapuščine Žige Zoisa. Leta 1821 je bil objavljen v ljubljanskem tedniku Illyrisches Blatt.
"Leta 1780 je Bohinjska dolina po vojaški konskripciji obsegala 612 hiš, 722 družin in 3724 duš (torej skoraj 6 duš na 1 hišo, 5 duš na eno družino).
Med njimi je bilo 560 gruntarjev, 488 sinov dedičev, 266 kajžarjev, 45 rekrutov, 753 naraščajnikov, 6 uradnikov in duhovnikov ter 1876 žensk.
Leta 1792 je bilo prebivalstvo takole: 667 hiš, 735 družin, 3923 duš, med njimi 608 gruntarjev, 468 sinov dedičev, 295 kajžarjev, 65 rekrutov, 538 naraščajnikov, 8 uradnikov in duhovnikov ter 1941 žensk.
V letu 1816 je štelo prebivalstvo Bohinja 3823 duš in okrog 24 naselij z osmimi cerkvami in 3 kuracijami s Srednjo vasjo kot najstarejšo ali matično župnijo.
Poljedelstvo in živinoreja komaj zadoščata za prehranjevanje kmečkih družin. Le maloštevilni kmetje pridelajo toliko žita, kot ga porabijo. Drugi ljudje žive od zaposlitve kot rudarji, drvarji, oglarji, žebljarji itd. Letno odhaja 200 do 300 mož na tako delo iz doline in celo iz dežele na Koroško, Štajersko in Hrvatsko. Zalog obeh železarn v Bistrici in Stari fužini je od leta 1756 dalje znašal letno 36 000 goldinarjev, ki so jih porabili za mezde, najeme in za material in so torej ostali v dolini.
Množina rogate živine še ni točno ugotovljena. Leta 1802 so našteli 4000 krav, 3000 telet in pridelali so 700 stotov masti. Če pa štejemo na vsakega gruntarja 6 molznih krav, kar je prej premalo kot preveč, moramo imeti navedeno število za poprečje in sklepati tudi o pridelku masti - če da vsaka krava letno le 12 funtov surovega masla. Prodaja masti v Trst je bila od nekdaj pomembna, tako da so tam ustanovili pravo skladišče in namestili posebnega poslovodjo, da bi obdržali ceno. Do Loža vozijo trgovci z mastjo običajno z eno vprego in nalože 5 stotov, nato pa nalože na dvoprežni voz 8 do 9 stotov; iz Trsta se vračajo s soljo. Teleta izvažajo na Goriško in v Trst. Konjereja da letno kakih 130 žrebet. Koze, čeprav škodujejo podrasti v gozdu, so odlična prehranjevalna veja za revnejše sloje, predvsem za kajžarje in gostače, in jih je treba šteti 6 na vsako družino. Dve dobri kozi dajeta skoraj toliko mleka kot ena krava in prehranita manjšo družino.
Ovčereja daje letno 600 koštrunov po 1 goldinar 24 krajcarjev. Domačo volno predelujejo v grobo sukno, nogavice in klobuke; v dolini sta namreč dva klobučarja. Drugo obleko dobavlja Kranj. Še preden so bili uvedeni predilni stroji na Koroškem, so Bohinjci predli za Morovo suknarno in zaslužili letno do 4000 goldinarjev.
Pridelovanje lanu komaj krije potrebe. Ribolov v jezeru, ki ga dajeta v zakup obe gospostvi Bled in Radovljica, preživlja komaj nekaj družin, prav tako tudi lov na gamse. Prebivalci v Gorjušah zaslužijo z rezljanjem pip približno 700 goldinarjev na leto; posebno vrsto cesto prav čednih pip izdelujejo iz jelševe korenine.
Prehrana Bohinjcev je preprosta. Kmetje zakoljejo v jeseni eno kravo in pozimi enega prašiča in imajo vse do poletja prekajeno meso in slanino. V toplem letnem času jedo kozletino in koštrunovo meso. Najobičajnejše jedi so povrtnina, zelje, repa, kajti krompirja, ki igra po vsem Kranjskem ajdi podrejeno vlogo, v Bohinju še zelo malo pridelujejo.
Sadja je tudi malo, kajti drevesa ne vzdrže hude in zgodnje zmrzali, veliko pa suše rdeče glogove jagode in delajo iz njih grobo moko, jo mešajo s proseno moko in iz nje pečejo kruh.
Vino tovorijo z Goriškega čez preval Bača na tovornih konjih v majhnih sodčkih.
Desetina in bera za tri župnike, pod katere spadajo Bohinjci, znašata 1200 goldinarjev. Ostala desetina pripada Radovljici. De-želnoknežje in urbarialne dajatve gospostev Bled in Radovljica dosežejo 4000 goldinarjev.
Jezik Slovanov v Bohinjski dolini se je ohranil čistejši kot kjerkoli na Kranjskem. Izgovorjava v spodnji dolini velja v tem pogledu za vzorno. V zgornji dolini pa ni slišati čistih samoglasnikov, temveč le dvo-glasnike.
Bohinjci se odlikujejo s telesno velikostjo, močjo in zdravjem. Golše, ki je doma v vseh sosednjih goratih predelih, zlasti na Koroškem in Štajerskem, sploh ne poznajo. Ženski spol je sicer manj lep kot v Kranjski dolini, na primer pri Jesenicah, zato pa je krepkejši in odpornejši tudi.
V zadnjih petdesetih letih je več prebivalcev, žensk in moških, doseglo starost 100 do 105 let."