Dnevnik - Miran Šubic: Zbadljiva šala, da je, ko so Bohinjci in medvedje igrali nogomet, prišel domačin in vprašal: »Kateri so naši?«, je lahko podlaga za odnos do Bohinja, Bohinjcev in vsega lepega, kar imajo.
Dnevnik, torek, 12. 02. 2008, Slovenija
Zbadljiva šala, da je, ko so Bohinjci in medvedje igrali nogomet, prišel domačin in vprašal: »Kateri so naši?«, je lahko podlaga za odnos do Bohinja, Bohinjcev in vsega lepega, kar imajo. Novi poskus države, da bi z zakonom o Triglavskem narodnem parku uredila enega večjih problemov razvoja Bohinja, kaže na dokaj nespremenjen odnos do ljudi, ki morajo vsak dan dati kaj v lonec in jih pogled na Triglav ne obleče, ne obuje, ne nahrani.
Tekma, ki jo zato Bohinjci ob vsem tem igrajo, ima v nasprotju s šalo jasno prepoznavne »nasprotnike«: eni so za to, da je Bohinj pač na ogled, drugi v njem živijo. Eni se zavedajo lepot narave in dediščine zgodovine, drugi z vsem tem (in tudi od tega) želijo živeti. Nasprotja so jasna, ključni problem pa je v neprestanem zaklinjanju, da so vsi na istem bregu, da gre vsem za iste vrednote in cilje. Napaka! Tisti, ki prihajajo Bohinj in park občudovat, ne bodo nikoli na istem bregu s tistimi, ki v tem okolju z vsemi omejitvami zaradi gradenj in še česa vsak dan živijo. Najlepše se je ves ta odnos zrcalil v invaziji Ljubljančanov na bohinjske nepremičnine: Bohinjci se neprestano jezijo na vikendaše, ki so jim s prodajo hlevov, stanov, senikov in zdaj stanovanj omogočili prihod. Glasnost in prizadetost okoljevarstvenikov je ob vsem tem po navadi v Ljubljani bolj slišna in lepše povedana.Zato Sizifovo delo po načelu »vsi bomo zadovoljni« ne bo nikoli uspešno in zato v Bohinju prav nikomur več ne verjamejo. Želijo eno samo stvar: tak zakon, ki jih ne bo uvrščal med »eksotična bitja, ki coklajo okoli, molzejo krave in delajo sir« – tudi oni si želijo vsega lepega in dobrega, kar jim razkazujejo tisti, ki jih prihajajo obiskovat. In da bi si to pridobili, imajo pač lepote. Ameriške Indijance so pomirili tako, da so jim omogočili gradnjo igralnic s posebnimi davki v rezervatih, a Bohinjci niso Indijanci in svojih lepot ne bodo kar prodali. Tudi oni jih hočejo ohraniti, a pri tem terjajo določeno stopnjo razuma tako pri piscih zakonov kot pri okoljevarstvenikih. Kajti drugače imajo rešitev: pa nam dajte bogato rento, da bomo dobro živeli, potem je vse ostalo laže izvedljivo. Država pa od leta 1981 najlaže in v velikih količinah daje obljube.
Triglavski narodni park in njegov zakon bosta preživela ali odmrla v Bohinju. Kdor se slepi, da bo drugače, Bohinj samo gleda, nima pa ga rad.
Miran Šubic