AO Cerkno - Marko Abram: Tabor PZS v Chamonixu 2023
A bi al ne bi . A mam cajt al ne .
Mah neč se bom prjavu. Oddam vzpone in pol že mal pozabim. Nakar pride mail da grem v Cham 👌. No pa pejmo novi dogodivščini naproti.
Nedelja.
5 od 12ih izbrancev se nas dobi v Vipavi, nabašemo kombi z robo in gas 800km proti Chamu.
Tam nas pričaka deževno vreme v hribu pa 30cm novega snega.
V hostlu se dobimo z ostali ekipo in sestavimo naveze ter premeljemo plane. V navezi bom z Gregom Kristanom (Logarjem) kar mi odgovarja . V glavi že vem … Dostop in gaženje bo moje v steni če zagusti se pa ve, da bo Logar glavni.
Ponedeljek.
Plan je tak da greva do sredje postaje gondole nato pa v 1200m smer Fredo ki pelje do vrha Midija kjer se dobimo z ostalo ekipo
Zaradi novo zapadlega snega na gondolo čaka na stotine smučarjev tako da gondolo dobiva šele ob 11h . Plan se takoj spremeni … Zbereva krajso 700m smer Fil a Plomb ki prav taka poteka do Midija .
Ko izstopiva iz gondole se začne gaženje po novo zapadlem snegu. Najprej kar prijetno 20cm puhca ni panike.
Po eni uri ko so izginile še zadnje sledi turnih smučarjev je postalo že kar zoprno. Po dveh urah in pol, ko je bila gaz nekje globoka ze 1m pa pred ledeniško razpoko skleneva da nima smisla nadaljevati . Zato obupana obrneva in hitiva ujet zadnjo gondolo na vrh Midija .
Ko prideva na vrh 3842m Aiguille du Midija se spustiva proti bivaku kjer naj bi prenočile se 3 naveze iz tabora. Ob poti zagledava lepo linijo in se z mislijo da vsaj nekaj splezava podava v krajšo 150m ledno smer.
Po prvem cugu se zgodi Logarju smola in mu odleti prednji del dereze pod steno. Nič … Spet obračava .
Na srečo Logar dobi odletel del dereze ( drugače bi morala naslednji dan v dolino po novo in nato s5 nazaj na gondolo )
Edina svetla točka je informacija da je bivak odprt še zadnjo noč ( potem ga zaprejo zaradi letne sezone in odprte koče v bližini)
V bivaku smo sami slovenci z tabora . Odlična druzba v zavetju bivaka ki nudi zavetje pred zunanjimi -18 ⁰c
Torek.
Zjutraj se prva podava iz udobja bivaka. Cilj je ena od smeri v Mont Blanc du Takulu . Do tja pa spet gaženje …Na vstopu v grapo prečiva razpoko in vstopiva v smer … Prvo ledni skok nato 300m gaženja po grapi na koncu pa za posladek 200m ledu .
Na vrhu naju dohiti druga naveza ki je iz bivaka odšla 2 uri kasneje in koristila sveze pregaženo pot . Skupaj iščemo abzajle in se vrnemo pod smer.
Zato ker je bilo napovedano lepo vreme samo še naslednji dan sklenemo da bivakiramo in izkoristimo nasledni sončni dan .
Ob kopanju bivaka je bilo kar vroče kar pa ne morem trditi za naslednjih 9h spanja oz čakanja na sončni vzhod nekje na 3500m pri temperaturah krepko pod 0
Sreda.
Prva misel
Danes pa ne bo treba gazit. Zbudili smo se 50m od načrtovane smeri.
Ko uredimo opremo, odtalimo gojzarje, spijemo nekaj čaja in pospravimo luknjo kjer smo prespali greva pod smer .
Danes pa nekaj bol začinjenega .
Prva dva raztežaja tekoče napredovanje po zasneženi smeri. Tretji cug pa je kar delikaten . Ledu je le za okras cepin pa tudi v skali ne najde konkretnega oprijem . Zborbamo do vrha … Ostala 2 cuga pa spet poezija … Pravi mix. Na vrhu pa razgled za bogove . Mont Blanc, Midi in vsi Jorasi kot na dlani . Nebo brez oblačka .
Vrneva se okoli po sestopu pod smer . Ura je 2h gondola vozi do pol 5h . Nič to je to greva na gondolo .
Gondolo sva gledala 2 uri preden sva prigazila do Midija. Neskončna belina ledenika te povsem uniči.
Na izstopu iz gondole se dobimo z ostalimi in gremo proti hostlu . Tam se ponovno združi vsa dvanajsterica. Večer mine ob dobri hrani in …..
Četrtek.
Če sm že v Chamonixu pa ja nebom v hostlu. Dan počitka z Markom iz savinjske izkoristiva za turno smuko. Iz doline se podava proti koči Algentiere. Nabereva 1400m višincev nato pa skleneva da zaradi vse večjih cokl na smučah obrneva .
Lepa spomladanska smuka do doline.
Popoldne nekateri izkoristimo nekaj časa da se predamo vlogi turista in uberemo en krog po centru Chama.
Petek.
Zaradi slabega vremena in še slabše napovedi sklenemo da se vrnemo domov.
800km, cca, 9h, monster, kos pice, sendvič, čips, pa smo doma.
Ocene splezanih smeri niso tako visoke kot smo pričakovali . Vendar mislim da smo dali od sebe maximum . Upoštevati je treba da smo veliko energije porabili že na dostopih in tudi v smereh pogoji niso bili idealni .
Izkušnja je nepozabna in upam de ne zadnja v Chamonixu .
Preplezala sva in nisva
Fil a Plomb 4+ 700m poizkus
Waterfall M5 150m poizkus
Uspešno
M6 Solar M5+ 200m
Cabareau-Albinoni 300m III + 200 WI 4 M4
Ps. Opravičujem se za slovnične napake … Če hočete razumet boste že