Kogar mika iz doline, se bo na Ciprnik morda odpravil od Doma v Planici
Nad Planico, dolino sredi venca visokih gora z najvišjimi in najbolj divjimi stenami pri nas, se med strugama Male Pišnice na jugu in Save Dolinke na severu vzpne nad gozdnata vznožja poraslo sleme, ki mu komaj lahko rečemo greben, se pa lahko pohvali z žlahtnostjo, cenjeno med zahtevnimi iskalci miru in tišine, z bogastvom razgledov. Svet tam zgoraj je nekaj posebnega tudi zato, ker tja ne seže vrvež s smučišč pod Vitrancem, kadar je tam sneg, in ne množična rajanja pod planiškimi skakalnicami, kadar se tja zgrinja športnih doživetij željno ljudstvo, ki pa seveda gorske kulise vse naokrog znamenite planiške arene komaj opazi. In vendar naša gora stoji prav v osrčju tega razgibanega vrtiljaka. Je morda prav zaradi tega manj iskana in še manj obiskovana? Če je to res, naj bo temu tako.
Ciprnik (1746 m)
Megle okrog Ciprnika z Mojstrovke. Foto: Mitja Košir
Kogar mikata le vrh in njegova razgledna prostranstva in mu ni veliko do pustolovskih potovanj po lovskih poteh in živalskih stečinah, bo na vrh Ciprnika seveda stopil po udobni grebenski poti s sosednjega Vitranca (1555 m), kamor se bo (kadar so žičniške naprave na voljo) pripeljal udobno, s sedežnico. Kogar mika slediti rdeče belim znamenjem tudi iz doline, se bo na Ciprnik odpravil od Doma v Planici (934 m) ter poiskal na zgornjem robu melišča, tik nad velikimi parkirišči nasproti največje skakalnice, prve markacije in se potem strmo, vendar po udobno speljani poti povzpel na naš vrh. Tik za Domom v Planici bo vešči stezosledec med gostim podrastjem z nekoliko sreče našel začetek lepo speljane lovske poti, ki se prej omenjeni označeni poti pridruži visoko nad melišči in strmalmi razdrtega severnega Ciprnikovega pobočja.
Kogar pa bo zamikala prava gorniška pustolovščina, se bo podal na Ciprnik z juga, skozi soteski podobno dolino Male Pišnice in iz njenega zatrepa po ostankih nekdanje lovske poti, ki ji začetek zlahka najdemo pri samotni lovski koči, vendar se v strmalih nad kočo kmalu začenja izgubljati med podrtim drevjem in v razdrtem, prepadnem grapastem svetu, kamor se bomo najvarneje, kadar nismo povsem gotovi v svoje znanje in zmogljivosti, podali v spremstvu nekoga, ki to okolje dobro pozna, morda celo z gorskim vodnikom.
Izhodišče za Ciprnik je Kranjska Gora tudi takrat, ko žičnice mirujejo. Po smučiščih na vrh Vitranca seveda ni težko najti in tudi posebej zahtevno ni. Se pa po vzhodnem grebenu, po tistem, ki se z vrha Vitranca spusti prav k Jasni, vzpne lovska pot pod Velikim Vratnikom (1392 m) skozi Krivi plaz na Vitrančev vrh in naprej po označeni stezi našemu Ciprniku na razgledov bogato teme. Lotimo se ga lahko tudi pozimi, vendar vsi poskusi, razen grebenske poti z Vitranca, veljajo za resna in zahtevna dejanja.
Ko končno stopimo na njegov vrh, radodarno sredogorsko vzpetino, razprostranjenih razgledov ne moremo prehvaliti. Vse, kar je višjega okrog nas, nas navdaja z vzdušjem katedralskih obzidij z visokimi trdnjavskimi stolpi, ki segajo od Martuljških gora na vzhodu in Jalovca z verigo Ponc na zahodu, ter z vsem julijskim bogastvom vmes, na severu pa zahodni obronki Karavank z visokimi vrhovi Tur tam daleč zadaj na obzorju.
O Ciprniku veliko pomembnega preberite v knjigi Tineta Miheliča Julijske Alpe – severni pristopi (Sidarta, 1998) in poglejte na zemljevid Kranjska Gora 1: 25.000.