Janša: Nadaljnja usklajevanja s Hrvaško še ta mesec
Delo.si, 4. avgusta 2007, 19:50 - Ma.B/T.L./STA
Obeležje obletnic
Cukjati: Triglav je simbol Slovencev
Janša: Nadaljnja usklajevanja s Hrvaško še ta mesec
Letos mineva 80 let od smrti znamenitega "triglavskega župnika" in zavednega Slovenca
Jakoba Aljaža, ki je pred 112 leti na svoje stroške odkupil vrh slovenskega očaka. Na Triglavu je nato postavil stolp, ki ga danes poznamo kot Aljažev stolp. V obdobju tekmovanja slovenskih in nemških planinskih društev v Julijskih Alpah je Aljaž najbolj zaslužen, da je Triglav ostal slovenski. Do danes pa je ostal simbol slovenstva.
Jakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro. Šolal se je v Smledniku in nato v Ljubljani, kjer je tudi končal gimnazijo. Na Dunaju je pričel s študijem filozofije, vendar se je kmalu preusmeril v bogoslovje, ki ga je študiral v Ljubljani. Mašniško posvečenje je prejel julija 1870. Kot kaplan je služboval v Tržiču (1871-1880), nato pa najprej kot župnik na Dobravi pri Kropi (1880-1889), od koder se je preselil v župnijo na Dovjem, kjer je ostal vse do smrti. V letih 1889-1892 je bil tudi okrajni šolski nadzornik.
Aljaž je vrh Triglava od dovške občine kupil leta 1895 za simbolični znesek, nato pa prav tako na svoje stroške naročil izdelavo Aljaževega stolpa, ki ga je pozneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu. S postavitvijo stolpa je simboliziral slovensko obvladovanje gorskega sveta.
S postavitvijo Aljaževega stolpa na vrhu Triglava 7. avgusta leta 1895 so se sicer začele Aljaževe gradnje na slovenskem očaku in v dolinah. Tako je še isto leto zraslo Staničevo zavetišče pod vrhom Triglava in plošča Valentinu Vodniku v Velikem Triglavu, dovški župnik pa je sodeloval tudi pri popravilu slapa Peričnik. Naslednje leto so Slovenci dobili svojo prvo kočo v okolici Triglava, do tedaj so namreč koče postavljali le Nemci, in sicer je bil 10. avgusta leta 1896 postavljen Triglavski dom na Kredarici, mesec prej pa še Aljaževa koča v Vratih.
Aljaž pa je med drugi "odgovoren" tudi za zavarovanje poti na grebenu Malega Triglava (leta 1897), postavitev kapelice Lurške Matere božje na Kredarici (leta 1897), ki so jo neznanci leta 1952 uničili. Kapelica je bila nato leta 1992 ponovno postavljena. Aljaž je bil odgovoren tudi za izgradnjo Tominškove pot iz Vrat do studenca pod Begunjskim vrhom (leta 1903). Med Aljaževe gradnje spada seveda tudi Aljažev dom I v Vratih (leta 1904), ki pa ga je leta 1909 odnesel plaz, zato je naslednje leto zrasel Aljažev dom II.
Aljaž je bil tudi pisec, pesnik in skladatelj. Na glasbenem področju je bil slogovno romantik in je komponiral izključno krajše zborovske skladbe, ki jih označuje spevna in ljudsko občutena melodika, preprosta harmonija in jasna gradnja. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore (Triglav, moj dom in Slovan, na dan).
Aljaž je svoje domoljubje še enkrat potrdil tik pred smrtjo, ko je v Planinskem vestniku, ki izhaja vse od leta 1895 pa do danes, med drugim zapisal: "Srečnega se počutim, da bo moje truplo počivalo v zemlji, ki sem jo tako ljubil." Aljaž je umrl 4. maja 1927 na Dovjem, kjer je tudi pokopan.
Mojstrana - Predsednik DZ France Cukjati in avstrijski veleposlanik v Sloveniji Valentin Inzko sta zvečer nagovorila udeležence kulturne prireditve na Triglavski koči na Kredarici, s katero se v tej najvišji slovenski koči spominjajo Jakoba Aljaža, ki je umrl pred 80 leti. V okviru letnega tabora SDS je na prireditvi tudi več kot 100 članov in simpatizerjev stranke. Slovesnosti se tako med drugim udeležujejo premier Janez Janša, njegova spremljevalka Urška Bačovnik in nekateri poslanci.
Predsednik vlade in Bačovnikova sta se na Kredarico podala prek vrha Triglava, ki sta ga osvojila prek triglavske severne stene.
Cukjati: Triglav je simbol Slovencev
Triglav je simbol Slovencev in Slovenije in vsega kar je lepega v planinah, je povedal Cukjati. Kot je dejal, se je kar nadihal na poti iz Vrat do Kredarice. "Mi smo ravno tako neumni, kot je bil Aljaž, da je šel kupovati tiste skale na vrhu Triglava, kjer se niti peteršilja ne more posaditi," je bil hudomušen Cukjati. Vendar prav zaradi lepot slovenskih gora tako rad prihaja v to okolje.
Planinski krst avstrijskega veleposlanika
Inzka je na prireditev uradno povabil predsednik DZ, kulturnega dogodka pa se je udeležil tudi zato, ker je skupina planincev na Kredarico prišla peš iz Vrbskega jezera v Avstriji. Na Jakoba Aljaža me veže poseben spomin, je dejal avstrijski veleposlanik. Aljaž je namreč po njegovih besedah posebej za društvo iz njegovega rodnega kraja uglasbil pesem Frana Seliškarja Finžgarja. Inzko se je danes tudi prvič povzpel na vrh slovenskega očaka, kjer je doživel tudi planinski krst.
Prireditev, posvečena več obletnicam
Kulturna prireditev, ki poteka pod naslovom Triglav, naš most, se je začela ob 19. uri. Nastopajo operni pevec Marko Kobal, pevci Bratje Smrtnik z avstrijske Koroške, koroška pesnica Mili Hrovat in Logaški oktet. Ljubitelje gora in narave bodo na Kredarici zabavali tudi igralec Jernej Kuntner, igralec in pesnik Tone Kuntner, citrar Tomaž Plahutnik in kulturno - umetniško društvo Stara Vrhnika.
Poleg obletnice Aljaževe smrti je prireditev posvečena tudi nekaterim drugim obletnicam, so sporočili iz Občine Vrhnika, ki je organizator prireditve. In sicer s prireditvijo obeležujejo tudi 33. obletnico pešpoti z Vrhnike na Triglav, peto obletnici pešpoti z Vrbskega jezera preko Triglava do Bohinjskega jezera, 25. obletnico izhajanja Nove revije in 20. obletnici 57. številke Nove revije ter 16. obletnico slovenske države.
Janša spregovoril tudi o Hrvaški
Predsednik vlade Janez Janša, ki se je v okviru tradicionalnega letnega tabora SDS danes napotil na Triglav, je na Kredarici komentiral najnovejše predloge Ljubljane in Zagreba glede reševanja odprtih vprašanj. Dejal je, da je hrvaška vlada na vse štiri predloge odgovorila in da to omogoča nadaljnja usklajevanja, h katerim bodo pristopili še ta mesec.
Janša pričakuje, da bosta Slovenija in Hrvaška na usklajevanjih vsaj na nekaterih področjih naredili pomembne korake naprej. "Dvomim, da na vseh, lahko tudi na nobenem. Težko je biti popoln optimist, ampak sem kljub temu optimističen realist," je poudaril premier.
Glede nasprotovanje Hrvaške, da bi odprta vprašanja reševali pred Sodiščem Ovse za poravnavo in arbitražo, kot je predlagala Slovenija, pa je Janša dejal, da je to znano dejstvo in da tega nima smisla komentirati. Hrvaška vlada je namreč v četrtek v odgovoru na slovenski predlog predlagala, da se glede meje na morju državi obrneta na Mednarodno sodišče za pomorsko pravo v Hamburgu in ne sodišče Ovse, kot je to predlagala Slovenija. Na slovenski strani pa so možnost reševanja vprašanja meje pred omenjenim sodiščem v Hamburgu zavrnili.
SDS ob zaključku tabora na vrh Slovenije
Predsednik vlade in SDS Janša, predsednik državnega zbora Cukjati (SDS), vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in nekaterih njihovi poslanci so sedanes z udeleženci tradicionalnega letnega tabora SDS napotili na vrh Slovenije.
Letošnji že 13. letni tabor SDS se je uradno začel minulo soboto, medtem ko se bo zaključil v nedeljo. V okviru spominski gorniškega tabora Henrika Tume so se udeleženci med drugim po brezpotju v ponedeljek odpravili na Travnik (2256 metrov), v sredo pa so opravili tradicionalno turo na drugo najvišjo slovensko goro Škrlatico (2740 metrov).
Biografija Jakoba Aljaža
Letos mineva 80 let od smrti znamenitega "triglavskega župnika" in zavednega Slovenca Jakoba Aljaža, ki je pred 112 leti na svoje stroške odkupil vrh slovenskega očaka. Na Triglavu je nato postavil stolp, ki ga danes poznamo kot Aljažev stolp. V obdobju tekmovanja slovenskih in nemških planinskih društev v Julijskih Alpah je Aljaž najbolj zaslužen, da je Triglav ostal slovenski. Do danes pa je ostal simbol slovenstva.
Jakob Aljaž se je rodil 6. julija 1845 v Zavrhu pod Šmarno goro. Šolal se je v Smledniku in nato v Ljubljani, kjer je tudi končal gimnazijo. Na Dunaju je pričel s študijem filozofije, vendar se je kmalu preusmeril v bogoslovje, ki ga je študiral v Ljubljani. Mašniško posvečenje je prejel julija 1870. Kot kaplan je služboval v Tržiču (1871-1880), nato pa najprej kot župnik na Dobravi pri Kropi (1880-1889), od koder se je preselil v župnijo na Dovjem, kjer je ostal vse do smrti. V letih 1889-1892 je bil tudi okrajni šolski nadzornik.
Aljaž je vrh Triglava od dovške občine kupil leta 1895 za simbolični znesek, nato pa prav tako na svoje stroške naročil izdelavo Aljaževega stolpa, ki ga je pozneje podaril Slovenskemu planinskemu društvu. S postavitvijo stolpa je simboliziral slovensko obvladovanje gorskega sveta.
S postavitvijo Aljaževega stolpa na vrhu Triglava 7. avgusta leta 1895 so se sicer začele Aljaževe gradnje na slovenskem očaku in v dolinah. Tako je še isto leto zraslo Staničevo zavetišče pod vrhom Triglava in plošča Valentinu Vodniku v Velikem Triglavu, dovški župnik pa je sodeloval tudi pri popravilu slapa Peričnik. Naslednje leto so Slovenci dobili svojo prvo kočo v okolici Triglava, do tedaj so namreč koče postavljali le Nemci, in sicer je bil 10. avgusta leta 1896 postavljen Triglavski dom na Kredarici, mesec prej pa še Aljaževa koča v Vratih.
Aljaž pa je med drugi "odgovoren" tudi za zavarovanje poti na grebenu Malega Triglava (leta 1897), postavitev kapelice Lurške Matere božje na Kredarici (leta 1897), ki so jo neznanci leta 1952 uničili. Kapelica je bila nato leta 1992 ponovno postavljena. Aljaž je bil odgovoren tudi za izgradnjo Tominškove pot iz Vrat do studenca pod Begunjskim vrhom (leta 1903). Med Aljaževe gradnje spada seveda tudi Aljažev dom I v Vratih (leta 1904), ki pa ga je leta 1909 odnesel plaz, zato je naslednje leto zrasel Aljažev dom II.
Aljaž je bil tudi pisec, pesnik in skladatelj. Na glasbenem področju je bil slogovno romantik in je komponiral izključno krajše zborovske skladbe, ki jih označuje spevna in ljudsko občutena melodika, preprosta harmonija in jasna gradnja. Najiskreneje se je izpel v pesmih, ki izražajo domovinsko ljubezen in opevajo slovenske gore (Triglav, moj dom in Slovan, na dan).
Aljaž je svoje domoljubje še enkrat potrdil tik pred smrtjo, ko je v Planinskem vestniku, ki izhaja vse od leta 1895 pa do danes, med drugim zapisal: "Srečnega se počutim, da bo moje truplo počivalo v zemlji, ki sem jo tako ljubil." Aljaž je umrl 4. maja 1927 na Dovjem, kjer je tudi pokopan.