Dnevnik – (ca): V dolomitskem supersmučarskem svetu goste pričakuje 450 žičnic, 1200 kilometrov smučišč in Sella Ronda s 30 kilometri smuke
Dnevnik, sreda, 16.01.08 09:34 - Prosti čas
V dolomitskem supersmučarskem svetu goste pričakuje 450 žičnic, 1200 kilometrov smučišč in Sella Ronda s 30 kilometri smuke.
Znano je, da je v dolomitskem gorskem svetu mogoče imenitno smučati, občudovati enkratne vrhove gora in tudi odlično jesti. Med najboljše, kar lahko ponudijo smučarjem, sodi tako imenovani dolomiti supersmučarski svet z znamenito Sello Rondo.
"Zgodovinska knjiga" zemlje, kot pogosto imenujejo tirolske Dolomite zaradi njihove starosti 200 milijonov let, ki se odraža v dobro prepoznavnih sedimentacijah - zato je razpoznavna tudi zgodovina nastajanja - je na območju dolomitskega supersmučarskega sveta turistično opremljena kar s 450 žičnicami.
Vstop v ta zimska športna nebesa je mogoč skoraj iz vseh vasi v dolomitskih dolinah, kot so Val Gardena, Val Badia, Cortina d'Ampezzo in Val de Fieme. Popolnoma vseeno je, ali se usedete na žičnico v Pedracu, La Villi, Arabbi ali kje drugje, povsod se dejansko takoj znajdete v Selli Rondi, kot domačini imenujejo to nenavadno lepo smučarsko pot prek prelazov in gora.
Poleti kolesarji, pozimi smučarji
Poleti je Sella Ronda priljubljena med kolesarji in motoristi, pozimi pa ni nič manj lepo smučarsko območje, ki vodi okoli mogočnega pogorja Sella, ki ga je s smučmi mogoče obkrožiti v smeri urnega kazalca ali obratno. Tu, v deželi Ladincev, kjer še danes 30.000 domačinov govori neko retoromansko ladinsko narečje, je nebo čisto blizu. In tudi izjemni občutek neskončnosti.
Včasih zelo strme, včasih pa položne proge so sanjsko dolge. Dobri smučarji zmorejo okoli 30 kilometrov dolgo krožno pot Sella Ronda prevoziti v enem dnevu. Najmanj šest ur je treba predvideti za eno smučanje - s smučmi dol, z žičnicami spet gor. Za začetnike ni ravno priporočljivo, da bi se podali nanjo. Predvsem pa je treba na pot takoj, ko poženejo žičnice, da popoldne še pravočasno ujamete zadnjo žičnico. Od pete ure naprej so proge uradno zaprte, žičnice pa stojijo.
In kaj, če ste precenili svoje kondicijske in smučarske sposobnosti in se do 17. ure ne vrnete nazaj, v kraj, kjer bivate? V tem primeru vas bo zadeva nekaj stala. Najboljša rešitev je seveda taksi. Vendar računajte na to, da boste za vožnjo čez enega ali celo dva prelaza odšteli kar nekaj denarja. V primeru, da še močno sneži in je kakšna cesta čez prelaz celo zaprta, morate računati še na stroške za prenočitev v kraju, kjer vas je prehitel čas. Zato, preden se odpravite na to čudovito turo, dobro pretehtajte svoje sposobnosti. Za družino z majhnimi otroki ta ni primerna.
Spomladi, ko je dan daljši, ostane nekaj več časa za krajše postanke v barih na smučiščih in za okusno kosilo s špageti ali krapi oziroma z dobro juho iz leče. Takšna energijska hrana je potrebna, če hočete premagati Sello Rondo s strmimi progami, na katerih so tudi tekme za svetovni pokal, brez tresenja kolen. Čeprav potem marsikdo s polnim trebuhom in nekaj popitega piva težko vstane izza lesene mize.
Zgodnji začetki
Dolomitski smučarski turizem se je začel že zelo zgodaj. Leta 1947 si je Erich Kostner, eden iz doline, rekel, da bi zgradili gorsko železnico in smučarje vozili navzgor. In tako je Kostner naredil prvo sedežnico v Italiji. Vozila je iz Corvare na Con Alto. Z njo je prišel turizem. Najprej v Alta Badio, nato v vso dolomitsko regijo.
Da so Dolomiti, ki so takšni, kot bi jih izklesala mojstrska kiparska roka in visoki tudi več kot 3000 metrov, danes tako dobro opremljeni za smučanje, se je treba zahvaliti zazrtosti v prihodnost in odprtosti posameznikov, pa tudi malih žičničarskih podjetij.
Že pozimi v letih 1972 in 1973 so se začeli pogovori, kako bi dosegli, da bi bilo mogoče kar s smučmi priti čez vse prelaze. Potem se je zgodilo tisto, kar na primer v Avstriji ali Švici še danes skoraj ni mogoče (nekaj primerljivega so le tri doline v savojskih Alpah): 134 majhnih in večjih žičniških družb v dvanajstih dolinah - vse, od Cortine d'Ampezzo do Kronplatza, od Alte Badie, Gardene in doline Fassa do Civette, se je združilo v Dolomiti superski. To enkratno smučarsko območje je mogoče presmučati z eno samo žičniško vozovnico - z dolomitskim skipasom. Dohodke od prodaje si razdelijo, za proge pa skrbijo avtonomno delujoče družbe. Posamezne regije, na primer Alta Badia, ponujajo tudi lastne cenovno nekoliko nižje smučarske karte.
Za zdaj še posredno (s skibusom) je s temi žičnicami povezana smučarska regija Kronplatz (pri Brunecku). Toda obstajajo načrti, da bodo tudi to območje povezali z obširnim žičniškim sistemom. Med najprivlačnejše smučarske ture poleg Selle Ronde sodi smučarska tura prve svetovne vojne in tura alpincev na Lagazuoi ter ledenik na Marmoladi (3342 metrov).