Dotik: Dekleta, ki so prihajale z Viševnika in Velikega Draškega, so nosile cepine. Lepa dekleta ljubijo capine, lepa dekleta goram padajo v objem ... tako nekako je pel Andrej.
Gore so z lepimi ... še lepše. A zakaj bi zaradi njih, deklet, sploh rinil vanje, v gore?
Zapeljiva gora
Vzamem si čas za ogled Bleda. Pod gradom, na sončni strani visoke skale, stojim najraje. Katero od možnosti bom uresničil: najbolj zaželen vrh, najverjetnejšo izbiro ali najboljšo rezervo? Gladina mežika, Tosc se v mislih odmika, danes je izven dosega, dajem si duška pod svobodnim soncem. In nič kaj prezgodaj nisem na smučišču Rudnega polja, kjer imajo veselje mali sankači. V gozdu za njim začenjam srečevati nasprotnike, tiste, ki bodo občasno po poti hodili nasproti. Žena z družino hodi brez sogovornice in rada o prehojeni turi razlaga v mobilni telefon.
Večja skupina se hvali, da so bili na Viševniku, tovrstno srečavanje z mladimi dekleti napoveduje lep današnji izlet. Ene imajo po dva cepina in druge po enega spremljevalca. Kar smeji se jim od uspeha, gledajo moje nezložljive palice, z zanosom govorijo o turi. Naslednja skupina lepih deklet prihaja v družbi izkušenih gospodov, sestopajo z Velikega Draškega. Sploh ni pomembno, ali je res ali ni, da so bili tudi na Triglavu, smejem se v vsakem primeru, iz zadovoljstva. Zadnji dve dekleti srečam pod Jezercem. Včeraj sta bili na Kredarici, jutri gresta ponovno. Izlet je resnično lep. Če bi bil mlajši, bi se zagotovo zaljubil v gore!
Ablanca bo skoraj gotovo imela sončni zahod, Veliki Draški ga zagotovo ne bo videl; vseeno opustim najboljšo rezervo in izberem Velikega. Ne zaradi deklet, ki so danes stala na njem, želim si videti Triglav. Vmes me prešine vprašanje, koliko lepih blondink je v gorski reševalni službi. Morebiti kakšna zdravnica? So v GRS že kdaj izbirali najboljše moške mišice in ženske misice? Smejim se, kajti nobenega ni več, ki bi me lahko čudno gledal. Režim se, spominjajoč se dogodka s Snežnika, ko mi je lokalni poznavalec Marko šepnil, katera je zdravnica. Nisem imel občutka, da kaj tvegam, ko sem namesto pozdrava zinil, da nujno potrebujem umetno dihanje. Strokovno me je ocenila in odvrnila: "Vi pa ne kažete teh znakov."
 |
 |
 |
 |
Na Studorskem prevalu pozdravim sonce, globlje vdihnem in z nogami otipljem južni greben ljubke gore. Dah mi ponovno zastane, ko se prikaže očak. Podoba je silna, da pozabim dekleta. Lepota dneva počasi ugaša, ljudi več ne srečavam. Svetloba ugaša na Grintovcih in na Stolu, nazadnje na Triglavu. Lepo ostaja v notranjosti, po pomembnosti ga nič ne sme izriniti. Česar ni možno videti, je mogoče čutiti.
Sestop v mraku je za previdnega moškega. Kajti gora, okrašena z borovjem, je oblečena zapeljivo. Z borno, delno in ledeno prosojno obleko me zna mimogrede zapeljati sto metrov nižje, da izgubim glavo. Do prevala so čustva na vrvici, glava ostane zavestna in šele na krepki in mehki beli obleki se poveselim. Na Jezercu lepo izoblikovani gori poljub pošljem v pozdrav in se ji zahvalim za gostoljubje. Noč ima svojo moč. A ker se lepota gora ne more primerjati z lepoto ljudi, so mi izlet izdatno lepšala srečevanja.
Iztok Snoj